Smučišča v številkah

29 %

nočitev od skupno 15,69 milijona ustvarijo gorske občine, ki so nadpovprečno, 14-odstotno rast nočitev zabeležile med letoma 2017 in 2018.

60

smučiščje lani obratovalo v Sloveniji. Skupaj obsegajo 1267 hektarjev; 88 odstotkov površine zavzema 20 večjih gorskih centrov.

268.456 metrov

znaša skupna dolžina smučarskih prog, od tega jih je 89 odstotkov v 20 velikih centrih.

20

velikih gorskih centrov, ki obsegajo več kot 100 hektarjev, je v Sloveniji. Med temi je 13 takih, ki delujejo celo leto (Krvavec, Rogla, Vogel, Cerkno, Mariborsko Pohorje, Kranjska Gora, Golte, Kanin, Stari vrh, Soriška planina, Straža na Bledu, Velika planina in Kope), in sedem večjih smučišč, ki obratujejo le pozimi (Gače v Rogu Črmošnjicah, Trije kralji, Macesnovc v Ratečah, Viševnik, Pokljuka, Marela in Španov vrh).

202

delujoči žičniški napravi imajo gorski centri v Sloveniji; največ vlečnic in sedežnic, 186, če ne upoštevamo tekočih trakov in otroških poligonov. 70 odstotkov žičnic je v 20 velikih centrih.

117.342 metrov

znaša skupna dolžina delujočih žičnic. Od tega jih je 90.620 metrov ali 77 odstotkov v 13 celoletnih gorskih centrih. Povprečna dolžina žičnic v teh centrih je 6971 metrov na center.

27,6 leta

so v povprečju stare žičniške naprave. Če upoštevamo le večje gorske centre, pa kar 31 let.

3700 dni

so obratovali gorski centri v letu 2018 in našteli

1.935.028

obiskovalcev. Med temi je bilo 68 odstotkov smučarjev, 3 odstotki kolesarjev in 29 odstotkov pohodnikov. 96 odstotkov obiska so lani zabeležili večji centri, največ Mariborsko Pohorje (320.000 obiskovalcev), Kranjska Gora (290.000) in Vogel (240.000), slabe 4 odstotke pa mali.

161.483 oseb/uro

znaša skupna zmogljivost žičniških naprav. Od tega 13 celoletnih gorskih centrov prepelje 117.707 oseb na uro, torej pokrije 73 odstotkov zmogljivosti. Povprečna zmogljivost žičniških naprav v teh 13 centrih je 9054 oseb na uro.