Nadvse uspešno slovensko kolesarsko leto se je sklenilo s sinočnjo tradicionalno prireditvijo Večer zvezd na ljubljanskem gradu. Tanja Žakelj je laskavi naziv kolesarke leta dobila že sedmič, potem ko ga je prvič prejela pred trinajstimi leti, ko je postala mladinska svetovna prvakinja v olimpijskem krosu. Osmo mesto na svetovnem prvenstvu v Mont Sainte-Anne, v eliti olimpijskega krosa, je najboljši dosežek sezone in hkrati pomeni odprto pot na olimpijske igre v Tokiu 2020. Primož Roglič je bil za kolesarja leta razglašen četrtič zapored. Po zgodovinski sezoni. Sanjski. Na obeh uradnih lestvicah Mednarodne kolesarske zveze UCI je na prvem mestu. Tako na svetovni lestvici, ki upošteva dirke vseh ravni, kot na dirkah svetovnega niza World Tour. Trinajst zmag! Le dva sprinterja sta dosegla to številko. Zmagal je na štirih od petih etapnih dirk (španska Vuelta, Romandija, Tirreno–Adriatico, UAE Tour). Le na italijanskem Giru je po nizu zdravstvenih težav, ko je z zapleti shujšal kar za štiri kilograme, povsem izčrpan končal tretji.
Zmagal je na sedmih etapnih dnevih in še na dveh enodnevnih klasikah. Prav zaradi tega velja tudi za najbolj vsestranskega kolesarja sezone. Zmagal je tako v vožnji na čas, na vrh klancev gorskih etap kot v sprintu manjših skupin ali samostojno. Tako raznoliko ni uspelo zmagovati nobenemu od najboljših kolesarjev zadnjih let. »Vsaka zmaga je težko prigarana. Na nižjem nivoju niso lažje dosegljive. Nihče me ne potisne naprej, ker se tako pišem,« pravi Primož Roglič.
Na dirkah za svetovno lestvico je zbral kar 31 odstotkov točk več kot drugouvrščeni Francoz Julian Alaphilippe. Razlika je večja kot število točk Mateja Mohoriča, ki prav tako sodi med sto najuspešnejših sezone. »Napredek in zmage so del procesa. Vedno želim biti boljši, bolje delati stvari, in ko uspeva, je lažje delati. Sem številka ena, vendar že prihodnje leto vsi začenjamo znova. Že zdaj vsi dirkajo proti meni, vsi gledajo mene,« se zaveda vloge najboljšega kolesarja na svetu. Ko je beseda nanesla na najpomembnejši dogodek leta, je izstrelil: »Rojstvo sina Leva.« Če ne bi bilo izjemnega Zasavca, bi naziv kolesar leta vsekakor pripadel Tadeju Pogačarju, 15. kolesarju sezone, nagrajenemu za posebne dosežke. In to v premierni sezoni v dresu elitnega profesionalca. Tretje mesto na Vuelti ob Rogliču je drugi zgodovinski dosežek na največjih etapnih dirkah. Ob uspehih ostalih je Slovenija celo sedma država na svetovni lestvici članske kategorije.
Pri Primožu Rogliču je že vse usmerjeno k letu 2020. »Petnajstega novembra sem začel. Sprva je bilo težko s kilogrami, ki jih je bilo preveč. Zrediš se hitro, shujšaš težje. Kalorije bom štel šele na klubskih pripravah. Sem se moral kar malo skrivati in voziti v svojem ritmu,« se je pošalil za začetek pripravljalnega obdobja. Glede tekmovalnega koledarja za leto 2020 se ni želel izjasniti, čeprav to zanima prav vse. Verjetno sam že dobro ve, kam ga bo vodila pot, vendar je tekmovalni koledar v domeni ekipe Jumbo Visma, in njihove medijske strategije ne sme prehitevati. »Tekmovalni koledar bomo dodelali na prvih skupnih pripravah med 11. in 20. decembrom v okolici Barcelone. Želje so, definitivno. Bi bilo pa nepravično, če bi o načrtih podrobno govoril že zdaj. Prav je, da se z ekipo pomenimo, in bom potem povedal kaj več. Letos sem vozil Vuelto, ki je nisem imel v programu, in zmagal. Težko je vse predvideti vnaprej,« je ostal zavezan strategiji ekipe, druge najuspešnejše v sezoni, ki ji ostaja zvest vsaj do leta 2023. Ekipa bo še močnejša s Tomom Dumoulinom: »Bomo videli, kako se bomo ujeli. Močnejši ko smo kot posamezniki, močnejša je tudi ekipa. Z novimi kolesarji se dviguje kvaliteta ekipe. Z moje strani ni težav.«
Vrhunec zanj bo skoraj zagotovo Tour de France, šest dni kasneje pa tudi olimpijske igre. »Po koncu sezone smo se hitro odločili za nastop na ekshibicijski dirki na Japonskem. Želeli smo preizkusiti, kako se telo odziva na potovanje, časovne spremembe in ostalo. Videl sem zadnjih 40 kilometrov trase cestne dirke. Lepa trasa, zahtevna, zahteven klanec. Največji izziv bosta zagotovo vročina in vlaga. Japonska je bila koristna, pozitivna izkušnja. Ni večje dirke, kot je olimpijska,« Roglič ni skrival, kako ga zanima nastop na najpomembnejši enodnevni dirki štiriletnega ciklusa. »Če v normalnem stanju končaš Tour, na cestni dirki ne bo težko tekmovati. Zagotovo pa na Touru zaradi olimpijskih iger ne bo nihče zaviral. Rumena majica na Touru ali olimpijsko zlato, sprašujete? Oboje!«
