Jeseni množično začnemo obolevati zaradi prehladov in tudi gripe. Proti virusom obeh bolezni pomaga močan imunski sistem.
Čudežne tabletke, s katero bi odgnali vse bolezni, še niso iznašli. V lekarnah prodajajo vrsto pomagal za krepitev imunskega sistema, a zanesljivih dokazov, da nas bodo zaščitila pred boleznimi, je bolj malo.
Zdravniki praviloma prisegajo na zdrav življenjski slog, sestavljen iz zdrave prehrane in primernega gibanja. Z zdravo prehrano – če vsaj trikrat na dan jemo sveže sadje in zelenjavo – naj bi zaužili dovolj vitaminov in mineralov, da smo odporni proti boleznim.
Najpogosteje poudarjajo vlogo vitamina C, ki nas ščiti tako pred virusi kot pred bakterijskimi in glivičnimi okužbami. Je eden najpomembnejših antioksidantov, ki preprečujejo škodljive učinke prostih radikalov.
Skladiščenje radikalov
Prav skladiščenje prostih radikalov v telesu pripomore k procesu staranja in obolevanja. Priporočeni dnevni odmerek vitamina C je 75 miligramov za ženske in 90 miligramov za moške. Več ga potrebujejo kadilci, nosečnice in športniki oziroma telesno zelo aktivni ljudje.
Po novejših priporočilih naj bi ga večje količine zaužili tudi vsi, ki živijo v večjih mestih, saj ga uničuje ogljikov monoksid. Pri vitaminu C ni bojazni, da bi prišlo do predoziranja, saj ga telo ne more skladiščiti; izloči ga z urinom. Kadar pa ga je le preveč (1000 miligramov na dan), se telo odzove z drisko, želodčnimi krči in slabostjo, a vse skupaj hitro mine.
Tisoč enot vitamina C na dan priporočajo le pri močnem prehladu. Takrat si težave lajšamo s kakšnim aspirinom, prav ta pa pospešuje izločanje vitamina C iz telesa. Vitamin C zmanjša količino histamina v krvi, zato manj smrkamo in se manj solzimo.
Telo nam bo hvaležno, če ga bomo z vitaminom C po malem hranili ves dan; tudi kadar se odločimo za preparate, jih poskušajmo razdeliti na vsaj dva odmerka na dan.
Čeprav zdravniki bolj priporočajo, da potrebne snovi zaužijemo s hrano kot s prehranskimi dopolnili, pri vitaminu C ni dokazano, katera oblika – sintetična ali naravna – je bolj učinkovita. Prav tako so si precej nasprotujoče trditve, da se vitamin C s kuhanjem uniči. Podatki kažejo, da se pri kuhanju izluži v vodo (kompot, zelenjavna juha…) in tam tudi ostane. Precej se ga uniči pri visokih temperaturah (nad 180 stopinjami Celzija) ali pri dolgotrajnem pregrevanju. Je pa res, da živil, bogatih z vitaminom C, ni priporočljivo kuhati v litoželeznih ali bakrenih posodah.
Opazujmo se
In kdaj lahko sami opazimo, da nam vitamina C zares primanjkuje? Na to moramo pomisliti, če smo na splošno zelo utrujeni in nerazpoloženi. Pomanjkanje tega vitamina se v sedanjih časih, ko imamo vse leto na voljo svežo zelenjavo in sadje, težko zgodi.
Spomnimo se zgodb o mornarjih, ki jim je vitamina C tako zelo primanjkovalo, da so zbolevali za skorbutom, zaradi česar je Vasco da Gama nekoč izgubil kar 106 mornarjev od 160 mož posadke. Iz tega se je veliko naučil James Cook, ki je več kot dvesto let za njim na ladjo, s katero je potoval okoli sveta, vkrcal 60 sodov kislega zelja. Ta preprosta zelenjava je preprečila, da bi njegova posadka zbolela za skorbutom.
Zelje je bogato tudi z minerali in drugimi vitamini, saj vsebuje veliko kalija, železa, magnezija, bakra, vitamina B
1
… Raziskave so pokazale, da zelje po količini vitamina C ne zaostaja niti za agrumi (limono, pomarančo…), saj sto gramov zelja vsebuje 50 miligramov vitamina C. (lm)
