Na podeželju se dogajata dva konflikta. Prvi poteka med divjimi živalmi in podeželskim prebivalstvom, ki s širitvijo kmetijskih površin posegajo v naravni habitat volkov, medvedov, divjih prašičev in druščine. Ko divjad ne upošteva meja, ki jih je na novo postavil podeželski človek, se pojavi spor, koga zaščititi – kmeta ali (ogrožene) divje živali. Po drugi strani pa se poleg širjenja kmetijskih zemljišč dogaja tudi širjenje mestnega prebivalstva. Ko urban način življenja pride v stik z ruralnim, sledi nov konflikt. Tedaj se mestno prebivalstvo pritožuje nad aromami in drugimi spremljevalci življenja na podeželju. Enega takšnih konfliktov je pred kratkim poslušalo francosko kasacijsko sodišče, sicer vrh francoskega civilnopravnega in kazenskega sodstva.
Francoska sodišča so v preteklosti imela že večkrat opravka s podobnim konfliktom med ruralnimi domorodci in urbanimi prišleki, a so praviloma odločala v korist avtohtonemu prebivalstvu območja. Tokrat pa je sodišče presenetilo z odločitvijo, da mora Nicolas Bardy, čigar družina v Lacapelle-Viescampu že šest generacij goji govedo, urbanim priseljencem za nevšečnosti plačati 6.000 evrov odškodnine in še 2.000 evrov sodnih stroškov.
Upokojena prišleka, ki sta sprožila tožbo, sta Bardyju očitala, da je v zgradbi preblizu njunega doma kopičil bale sena in z njimi povzročal »močne in moteče vonjave«. V isti zgradbi je imel urejen tudi hlev za svojo živino, k vonjavam pa je prispeval tudi tam nabrani gnoj.
Sodišče je v svoji odločitvi priznalo, da soočenje z vonjavami, ki nastajajo z agrarnimi aktivnostmi, ni neobičajno, a dodalo, da je zorenje bal sena v bližini zemljišča sosedov in nedovoljena uporaba zgradbe, kjer nastajajo kupi gnoja »praktično pod kuhinjskim oknom (sosedov, op. p.)« nedvomno nadloga. Bardy je odločitev sodišča označil za do skrajnosti prignano neumnost.
