V zadnjem desetletju so emisije narasle za povprečno 1,5 odstotka na leto in lani dosegle rekordnih 5530 ton. Ta neslavni rekord je svet dosegel le tri leta po podpisu pariškega dogovora, s katerim naj bi zamejili podnebne spremembe.
Na pariški podnebni konferenci konec 2015 so se svetovne države dogovorile, da bodo segrevanje omejile na največ dve stopinji Celzija oz. 1,5 stopinje, če bo le možno.
Vendar pa ZN opozarjajo, da bi, tudi če bi države sledile dogovorjenemu v Parizu, temperature v prihodnje narasle za 3,2 stopinje Celzija, kar je po mnenju znanstvenikov preveč, da bi omogočalo normalno delovanje družbe.
Če želimo doseči zastavljene cilje, bo nujno hitro ukrepanje, pozivajo ZN. Ukrepi, ki jih predlagajo, so različni, vsem pa je skupno prenehanje uporabe premoga, zmanjšanje uporabe nafte in plina ter občutno povečanje pridobivanje energije iz obnovljivih virov.
"Deset let odlašanja nas je pripeljalo v ta položaj," je dejala direktorica Mednarodne zveze za ohranitev narave Inger Andersen. Če ne bomo hitro ukrepali, po njenih besedah ne bomo dosegli cilja, da bi segrevanje omejili na 1,5 stopinje Celzija.
