Prihodnji teden se bo v Madridu začela konferenca Združenih narodov o podnebnih spremembah (COP). Le nekaj dni pred tem, v četrtek, pa utegne izredne podnebne spremembe v EU razglasiti evropski parlament. S tem dejanjem bi se EU kot celota na simbolični ravni pridružila številnim mestom, pokrajinam in državam, ki so v minulih letih že razglasili podnebno krizo. To nato države konkretno zavezuje, da se ne ustavijo zgolj pri svarilih. Z ustreznimi ukrepi tako na zakonodajni ravni kot pri zagotavljanju sredstev za njihovo izvedbo morajo države po razglašenih izrednih razmerah storiti odločilen korak naprej.
Kajfež-Bogatajeva: Podnebna kriza že obstaja
Resolucijo o razglasitvi podnebne krize v EU naj bi podpirale predvsem levosredinske politične skupine: demokrati in socialisti (S&D), Zeleni in Prenovimo Evropo. Besedila resolucije še niso dorekli. Izredne podnebne spremembe v Evropi in po svetu je sicer razglasilo že osem članic EU (Velika Britanija, Irska, Malta, Portugalska, Francija, Španija, Avstrija in Malta) ter Sveti sedež.
Dr. Lučka Kajfež Bogataj, slovenska klimatologinja in članica Medvladnega foruma za podnebne spremembe (IPCC), opozarja, da obstaja več definicij podnebne krize. Zanjo je najbolj relevantna tista, po kateri do te krize pride, ker se vseh negativnih procesov v naravi ne da več obrniti. »Z znanstvenega vidika smo v podnebni krizi že nekaj časa. Dviga temperature ne moremo več ustaviti, preveč energije se je akumuliralo v oceanih. Razmišljamo lahko le še, kako podnebne spremembe omiliti, da nam ne bi ušle z vajeti.«
Razglasitev podnebne krize Kajfež-Bogatajeva opisuje kot pomembno potezo, ki jo morajo politiki sprejeti premišljeno. »To je resen korak, ki ne sme razvodeneti. Če se država zanj odloči, mora v središče svojega gospodarskega, okoljskega in drugega razvoja postaviti boj proti podnebnim spremembam.«
Nezadostno izvajanje podnebnih zavez
Novi znanstveni podatki o podnebnih spremembah razkrivajo poslabšanje razmer. Po podatkih Svetovne meteorološke organizacije (WMO) je stopnja ogljikovega dioksida in drugih plinov, odgovornih za največji delež globalnega segrevanja, lani dosegla nove rekordne ravni. »Gre za najvišje vrednosti v zadnjih treh do petih milijonih let,« je pojasnil Petteri Taalas, generalni sekretar WMO. Od leta 1990 se je učinek vseh toplogrednih plinov povečal za 43 odstotkov, so še ugotovili v organizaciji. »Kljub vsem zagotovilom v okviru pariškega dogovora o podnebnih spremembah nič ne kaže, da bi prihajalo do upočasnjevanja ali do zmanjšanja koncentracij toplogrednih plinov v atmosferi,« je ugotavljal Taalas.
Kot je na Slovenskih razvojnih dnevih, kjer je letos osrednja tema prav podnebje, opozoril švicarski strokovnjak za okoljska vprašanja in podnebne spremembe dr. Jose Romero, ukrepi, ki jih države že sprejemajo, ne zadoščajo, da bi se lahko učinkovito spopadli s podnebnimi spremembami. Vodja švicarske delegacije pri IPCC je pred današnjo objavo novega poročila programa Združenih narodov za okolje (UNEP) povzel nekaj ključnih delov poročila, ki kaže mešano sliko podnebnih ukrepov. Število držav, ki se zavezujejo k ničelnemu izpustu toplogrednih plinov ali ogljikovega dioksida, se po izsledkih UNEP povečuje, a je to povečanje še daleč od potrebnega. »Države G20 svojih podnebnih zavez še niso izvedle v nujnem obsegu,« piše v poročilu UNEP. Teh se namerava v naslednjem zakonodajnem ciklu lotiti tudi nova evropska komisija Ursule von der Leyen. Kot ugotavlja okoljski strokovnjak Andrej Krajnc, je v središče aktivnosti komisije postavila tako imenovani zeleni dogovor. Poudarja, da se je von der Leynova zavezala, da bo EU prva ogljično nevtralna skupnost na svetu in da se bo del evropske investicijske banke preoblikoval v podnebno banko. »Cilji von der Leynove so zelo visoki. Upam, da jih bo čim več izpolnila in da jim bo sledilo čim več držav,« je še dejal Kranjc.
