Poklicno in strokovno izobraževanje v Črnomlju letos praznuje 110-letnico, hkrati 75 let delovanja praznuje tudi tamkajšnja gimnazija. Šola je skozi desetletja in ob poplavi srednjih šol in gimnazij po Sloveniji doživljala številne vzpone in padce, za premagovanje ovir pa je še vedno iz leta v leto potrebnega mnogo več dokazovanja, truda, uvajanja novih in novih projektov kot morda v kakšni bistveno večji šoli. Toda zdi se, da prednosti majhne, a kakovostne šole dijaki hitro prepoznajo. Srednjo šolo v Črnomlju obiskuje 260 dijakov, od tega je 156 gimnazijcev. »Naša šola pokriva vso Belo krajino. Vse je blizu, ni se nam treba voziti v Novo mesto ali celo kam dlje. Šola je majhna, vsi se poznamo, najbrž so zato tudi odnosi bolj prijateljski, kot bi jih imeli na kakšni večji šoli. Ves čas se kaj dogaja, imamo številne projekte, res lahko vsak najde kaj zase. Dobro se počutimo, veliko se šalimo,« pravi Ines Plut s Cerkvišč, dijakinja drugega letnika gimnazije. Prepričana je, da bo dobila dovolj znanja za nadaljnje izobraževanje, prav zato, ker je učencev malo in se lahko profesorji bolj posvetijo vsakemu dijaku posebej, ga usmerjajo tja, kjer je »najmočnejši«, dodaja.
Učijo se na sodobnih strojih
Črnomaljska srednja šola pod isto streho združuje gimnazijo ter programa strojni tehnik in oblikovalec kovin-orodjar, kjer odprti del kurikula prilagajajo potrebam okoliškega gospodarstva. Posebno pozornost posvečajo tudi šolskim delavnicam, v katerih poleg opravljanja praktičnega pouka izdelujejo tudi izdelke za trg in zaposlujejo petnajst ljudi. Tako pride šola tudi do lastnih sredstev, potrebnih za nakup sodobnejše opreme, ki si je zgolj s skopimi javnimi sredstvi ne bi mogla privoščiti.
V lani prenovljeni šolski učilnici v šolski delavnici tako dijaki spoznajo celoten postopek, od načrta za določen izdelek do dela na stružnicah, rezkalnih in vrtalnih strojih, kjer nastane končni izdelek. Učijo se tudi TIG-varjenja ter na trgu vse bolj zaželenih znanj CNC-tehnologije oziroma programiranja strojev.
Pri enem od CNC-strojev zmotimo Žana Maljevca iz okolice Dragatuša, ki končuje program strojni tehnik. »Resnično mislim, da smo pripravljeni za takojšnjo zaposlitev, saj znamo že ogromno, marsikaj se potem naučiš še sproti, ko začneš delati. Profesorji so nam zadeve v teoriji res dobro razložili, v odlično opremljenih delavnicah pa teorijo preizkusimo v praksi in si naberemo nekaj izkušenj na sodobnih strojih, kakršne imajo tudi najboljše okoliške tovarne.« Maljevac želi izobraževalno pot nadaljevati na strojni fakulteti. »Prav gotovo je v strojništvu prihodnost, govori se le še o tem. A če me zadeva ne bi veselila, se za to nikakor ne bi odločil. Nikoli pa tudi nisem razmišljal o nobeni drugi šoli kot o Črnomlju,« pravi, pri čemer našteje zelo podobne argumente kot sogovornica z gimnazije. »Če bi se še enkrat odločal o srednji šoli, bi se odločil enako,« konča.
Šola vedno živela z okoljem
Poklicno in strokovno izobraževanje v Črnomlju se je začelo leta 1909 z obrtnonadaljevalno šolo. Kot opisuje ravnateljica Elizabeta Prus, so se skozi stoletje menjavali lokacije šole, imena programov in vsebine. »A bolj ali manj je bilo vsem skupno, da je šola sobivala z lokalnim okoljem in zadovoljevala potrebe delodajalcev Bele krajine in se jim z različnimi programi prilagajala.« Med najuspešnejšimi obdobji Prusova izpostavlja 90. leta, ko je šola štela okoli 550 dijakov, takrat so imeli tudi program poslovni tajnik in kasneje ekonomski tehnik, po ukinitvi usmerjenega izobraževanja pa so spet uvedli tudi gimnazijo. A zadnje desetletje, kar zadeva programe, ni najbolj rožnato. Potem ko je šola leta 2012 vpisala še zadnjo generacijo ekonomskih tehnikov, že leta 2015 pa je ministrstvo ukinilo tudi program predšolska vzgoja v Metliki in ga preselilo v Novo mesto, si v Črnomlju prizadevajo pridobiti vsaj kakšen program, ki bi tudi dekleta bolj zadrževal v regiji.
Dobro delo z dijaki kažejo tudi izjemni uspehi na maturi oziroma zaključnih izpitih, pa tudi povratne informacije bivših dijakov, njihovih profesorjev ali delodajalcev, ki pričajo o odličnem znanju, ki ga dijaki iz Črnomlja prinesejo s seboj.
