Anton Mavretič se je rodil 11. decembra 1934 v Boldražu pri Metliki. Osnovno šolo je sprva obiskoval v Metliki, nato v Ljubljani, kjer je zaključil tudi Srednjo tehnično šolo na oddelku za elektrotehniko. Nato se je vpisal na Fakulteto za elektrotehniko Univerze v Ljubljani. Jeseni 1957 je študij nadaljeval na Univerzi v Denverju, ZDA, kjer je v začetku šestdesetih magistriral in kasneje še doktoriral. Zaposlil se je na Massachusetts Institute of Technology (MIT), najboljši tehnični univerzi na svetu, kjer je deloval na fakulteti za fiziko in v centru za raziskave vesolja. Kasneje je služboval še na Harvard University (Center for Astrophysics, Harvard Observatory) in nato še 15 let na Boston University kot ustanovitelj in direktor vesoljskega centra ter profesor na oddelku za elektrotehniko in računalništvo.
Po upokojitvi se je najprej zaposlil v elektronski industriji, kasneje pa je deloval kot svetovalec pri različnih elektronskih podjetjih. S svojim znanstvenim in inženirskim delom je prispeval ključno znanje za uspešno uresničitev ciljev plovil ameriškega vesoljskega programa Voyager 1 in 2, ki sta že zapustili naš sončni sistem in še vedno pošiljata in zbirata koristne podatke. S temi plovili oziroma instrumenti so bili zbrani podatki o interakciji Sončevega vetra s planeti Jupitrom, Saturnom, Uranom in Neptunom ter o virih, lastnostih in morfologiji plazme iz magnetosfere planetov. Dr. Mavretič je izdelal instrumente tudi za druga vesoljska plovila: Explorer 47, Explorer 50, Space Shuttle, Wind in DSX.
Več kot šestdeset let je živel v ZDA, a se je redno vračal domov v domači Boldraž v Beli krajini. Vedno se je oglasil tudi v pisarni Svetovnega slovenskega kongresa (SSK), kjer smo ga poznali kot izjemno natančnega, preprostega in premišljenega človeka. Pri strokovnih konferencah SSK je redno sodeloval kot član organizacijskega odbora, velikokrat pa tudi v vlogi predavatelja ali predsedujočega tematskim sklopom. Svoje znanje je nesebično delil z mladimi in je pogosto priskočil na pomoč slovenskim študentom, ki so študirali v ZDA. Vsako leto je povabil več najboljših slovenskih študentov elektrotehnike na poletno šolo na Boston University, kjer je tedaj predaval. Del svoje znanstvene dokumentacije je podaril NUK, pomemben del knjižnice, približno 600 strokovnih knjig, pa Fakulteti za informacijske študije v Novem mestu. Njegova predavanja v Sloveniji so bila zanimiva in dobro obiskana. Leta 2015 je za svoje izjemno znanstveno delo in zasluge prejel državno odlikovanje predsednika Republike Slovenije. Anton Mavretič je bil dolgoletni član Svetovnega slovenskega kongresa, dopisni član SAZU in častni občan Metlike.
Dragi Tone, hvala ti za tvojo ljubezen do domovine, naj ti Bog povrne vse dobro, ki si ga storil! Na instrumentu Voyager 1 je v zlato ploščico vgravirano tudi tvoje slovensko ime. Naj ostane z zlatom zapisano tudi v naših srcih in skupnem slovenskem spominu.
Dr. Boris Pleskovič