Katičeva je na posvetu, ki sta ga organizirala Fakulteta za socialno delo Univerze v Ljubljani in Društvo za nenasilno komunikacijo v okviru mednarodnih dni boja proti nasilju nad ženskami, poudarila, da je pomembno, da je zakonodaja glede tovrstnih občutljivih in hkrati nesprejemljivih in zavržnih dejanj nedvoumna in jasna.

V okviru priprave sprememb kazenskega zakonika se jim je zastavilo vprašanje, ali je slovenski model spolnega kazenskega prava sploh še primeren. Izkazalo se je namreč, da model prisile, kot zaenkrat velja, spregleda celo vrsto potencialnih situacij, do katerih lahko pride v posameznih primerih.

Tudi pogled čez mejo pokaže, da se v vse več državah opušča model prisile in se ga nadomešča z drugimi modeli, s ciljem bolje zavarovati spolno avtonomijo posameznika, je dejala in opozorila na primer v Kopru, ko je moški posilil družinsko prijateljico, ko je ta zaspala, a ga višje sodišče ni obsodilo posilstva.

Katičeva je opozorila, da sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice in na njej temelječa Istanbulska konvencija namreč postavljata zahtevo, da države podpisnice v svoje inkriminacije na tak ali drugačen način pomembno vključijo vprašanje soglasja. S spremembami zakonika pa želijo odpraviti pridržke Slovenije h konvenciji.

Preden pa na ministrstvu sprejmejo končno odločitev glede prihodnje ureditve kaznivega dejanja posilstva in drugih kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost, so se odločili za temeljito analizo, saj se sprememb oziroma dopolnitev tako pomembnega vprašanja ne gre lotevati na hitro in brez premisleka.

Celovito študijo so v sredini meseca novembra že prejeli in da jo ravno v teh dneh intenzivno preučujejo, je dejala Katičeva. "Zaenkrat, po hitrem pregledu, lahko povem, da je bilo v okviru študije ugotovljeno, da iz veljavnega zakonskega modela prisile izpadejo primeri, ko gre za hitrost storilca, ki izrabi presenečenje žrtve, in tudi primeri, ko žrtev sicer zavrača spolno dejanje ali se z njim ne strinja, ampak se iz različnih razlogov fizično ne upira ali se ne upira dovolj. In to pomanjkljivost bo treba nasloviti v okviru priprave sprememb kazenske zakonodaje," je napovedala.

Zdravnika, ki sta spolno zlorabila pacientke, nadaljujeta z delom

V Društvu za nenanislno komunikacijo pa so poleg koprskega primera opozorili tudi na primer družinskega zdravnika, ki je bil spoznan za krivega spolne zlorabe mladoletnice, a bo lahko še naprej opravljal zdravniški poklic. Mariborskemu zobozdravniku, ki je spolno zlorabil bolnici, je sodišče izreklo pogojno kazen eno leto zapora s preizkusno dobo treh let, naštevajo v društvu in dodajajo, da je zobozdravnik v času kazenskega postopka je celo napredoval in še vedno opravlja svoje delo.

"Zaradi takšnih odločitev sodišč v zvezi s spolnim nasiljem je dolžnost vseh, ki (z)moremo, da v imenu žrtev spolnega nasilja zakričimo: Dovolj je!" so zapisali v sporočilu medijem.

Kot so dodali, ne smejo biti več tiho in "čas je, da sodbe v imenu ljudstva spoštujejo osnovne človekove pravice žrtev spolnega nasilja". "Dejanja spolnega nasilja moramo poimenovati s pravimi izrazi in storilce zaustaviti, ne glede na njihov položaj in življenjske okoliščine. Izražamo solidarnost in sočutje z žrtvami spolnega nasilja. Samo JA pomeni JA," so dodali.