»Ko ti vlada kaže jezik, ji ti pokaži zobe«, »To ni stavka, to je reforma«, »Ni predaje«, »Vse, kar si želimo za božič, je 6,11« in tako naprej – to so samo nekateri izmed napisov na transparentnih, ki so jih danes nosili hrvaški učitelji in drugi udeleženci protesta na Trgu bana Josipa Jelačića v Zagrebu. Ob tem so ob spremljavi bobnov, trobil in piščalk vzklikali gesla »Ne bomo obupali« in »Nadaljevali bomo«. V pogovorih z novinarji so izražali ogorčenje nad obnašanjem vlade, ki da ima denar za mnoge druge porabnike proračuna, ne izboljša pa položaja zaposlenih v izobraževanju. Menijo, da je stavka oblikovala gibanje za boljšo prihodnost otrok in države.
Plenković vidi politično ozadje demonstracij
V Zagreb so s približno dvesto avtobusi organizirano prišli učitelji iz vseh delov Hrvaške. Zagrebška policija je bila zadržana do uradnih ocen o številu protestnikov, po poročanju hrvaških medijev pa se jih je zbralo več kot 20.000. Sindikati menijo, da je bilo ljudi vsaj dvakrat več, a primerjave fotografij iz zraka ob podobnem protestu na osrednjem zagrebškem trgu iz leta 2016 in ponedeljkovega shoda so bliže medijskim ocenam. Vsekakor pa gre za enega večjih protestov na Hrvaškem.
Sindikalni voditelji in izbrani učitelji so z odra odločno in glasno ponovili glavno zahtevo po zvišanju koeficientov zahtevnosti delovnega mesta za 6,11 odstotka, s čimer bi uredili problem zaostajanja plač učiteljev za zaposlenimi v drugih javnih službah. Znova so poudarili, da ne gre samo za izboljšanje materialnega statusa, temveč tudi za dostojanstvo učiteljev. Zavrnili so navedbe hrvaškega premierja Andreja Plenkovića, da je stavka politično motivirana. Predsednik neodvisnega sindikata zaposlenih v srednjih šolah in eden od voditeljev stavke Branimir Mihalinec je z odra odgovoril Plenkoviću, naj se ne ukvarja s teorijami zarote, ker za stavko stojijo sindikati in hrvaški državljani, ki stavko podpirajo. Učitelje je podprlo več kot 50 hrvaških sindikatov, med drugimi tudi sindikati gasilcev, carinikov in policistov.
Ogrožanje rokov za državno maturo in vpisa na univerzo
Stavka v hrvaških osnovnih in srednjih šolah se je začela oktobra in je najdlje trajajoča v zgodovini države. Najprej je potekala kot krožna stavka, vsak dan v drugih županijah. Od prejšnjega torka pa učitelji stavkajo v vseh šolah po vsej državi. Do danes je bilo izgubljenih 12 delovnih dni, ki jih bo nekako treba nadomestiti, kar lahko po nekaterih ocenah ogrozi roke za državno maturo in vpis na univerzo. Starši zahteve učiteljev večinoma podpirajo, čeprav so zaskrbljeni, ker otroci nimajo pouka.
Sindikati vztrajajo pri svoji zahtevi kljub temu, da je vlada ponudila zvišanje osnovne plače v prihodnjem letu v treh delih po sistemu 2+2+2 odstotka, kar bi skupno pomenilo 6,12-odstotno povišanje. V banskih dvorih so napovedali tudi izdelavo analize in ureditev razmerij med koeficienti v javnih službah. Če tega ne bodo naredili v prvi polovici prihodnjega leta, so napovedali dva odstotka dodatka na plače učiteljev, kar pa sindikatov ni zadovoljilo.
Šole ne bo vsaj do četrtka
Plenković ob tem pravi, da ne razume, zakaj učitelji stavkajo, ko pa so se jim plače samo v njegovem mandatu zvišale za več kot 11 odstotkov in se bodo v naslednjem letu za dodatnih šest odstotkov po že doseženem dogovoru z javnim sektorjem o zvišanju plač v temeljni kolektivni pogodbi. Izpostavlja, da v državnem proračunu nikoli ni bilo več denarja namenjenega znanosti in izobraževanju, kot ga bo prihodnje leto, in da je vlada opustila predvolilno zavezo o znižanju davka na dodano vrednost s 25 na 24 odstotkov ravno zato, da bi pridobila 135 milijonov evrov za zvišanje plač v javnem sektorju.
Vlada je prejšnji petek sicer začela nova pogajanja s sindikati učiteljev, ki so se danes nadaljevala. Vodil jih je šef Plenkovićevega kabineta Zvonimir Frka Petešić. Iz sindikatov so sporočili, da bodo v primeru dogovora ponudbo vlade najprej dali v glasovanje članstvu, tako da se niti po najboljšem scenariju pouk ne more nadaljevati pred četrtkom.
