Opozicijsko demokratično gibanje v Hongkongu, ki postaja vse bolj protikitajsko obarvano, je na nedeljskih volitvah v okrožne svete doseglo veliko zmago. Dobilo je 60 odstotkov glasov in kar 86 odstotkov vseh mandatov. Le v enem od 18 okrožij so zmagali prokitajski kandidati, medtem ko so še leta 2015 zmagali v vseh 18 okrožjih. Zmaga demokratične opozicije je toliko večja, če upoštevamo, da je na zadnjih troje volitvah v letih 2007, 2011 in 2015 prepričljivo zmagala prokitajska stran. Volilna udeležba je bila 71-odstotna, kar je kar 24 odstotnih točk več kot leta 2015.
Udarec za Carrie Lam, ki bo zdaj »ponižno poslušala«
Volitve v najnižje organe lokalnih oblasti so potemtakem huda klofuta Pekingu in konec je upov šefice izvršilne oblasti v Hongkongu Carrie Lam, da jo bo večina podprla proti nasilju in vandalizmu dela protestnikov. Sicer pa je prav njen predlog zakona o izročanju oseb Kitajski sprožil šestmesečno krizo, ki se je jeseni še zaostrila, čeprav je Lamova septembra predlog dokončno umaknila.
Volitve v okrožne svete, ki sicer nimajo velikih pristojnosti, so pomembne, ker so pokazale, kaj si ljudje mislijo o tem, kako Lamova rešuje sedanjo hudo politično krizo. Izkazalo se je, da so kitajski voditelji iz Pekinga in Lamova zaman upali, da bo »molčeča večina«, ki naj bi nasprotovala protestom in izgredom, podprla prokitajske kandidate.
Lamova je danes po objavi prvih rezultatov izjavila, da jih spoštuje in da kažejo, da so »ljudje nezadovoljni s sedanjo situacijo«. Poudarila je, da bo »ponižno poslušala, kaj imajo vladi povedati državljani, in da bo o tem vlada resno razmislila«. Kitajski zunanji minister Wang Yi pa je izjavil, da je ne glede na rezultate volitev Hongkong še vedno del Kitajske. Mediji iz komunistične Kitajske so poročali zgolj volitvah, ne pa tudi o rezultatih.
Volit niso šli zaradi smetišč
Prebivalci Hongkonga so torej izkoristili volitve – ki so za volilce običajno precej manj zanimive – kot referendum, s katerim so izrazili podporo protestnikom. Ti si zlasti prizadevajo, da bi dosegli pravico do demokratičnih volitev parlamenta in šefa izvršilne oblasti. Le na volitvah okrožnih svetov, ki odločajo predvsem o vprašanjih, kot so odvoz smeti in proge mestnih avtobusov, lahko namreč pride do izraza demokratična volja ljudi. »Prebivalci Hongkonga niso šli na volišča zato, da bi reševali probleme javnih stranišč in merjascev, ki rijejo po smeteh. Šli so zato, da bi jasno izrazili privrženost temeljnim svoboščinam in podporo protestnikom, ki se že šest mesecev borijo zanje,« je za pariški dnevnik Le Monde dejal eden od privržencev demokratičnega gibanja. Drugače kot v preostalem delu Kitajske v Hongkongu še vedno obstajata svoboda izražanja in zborovanja.
Vsekakor bo protestno gibanje poskušalo izkoristiti to volilno zmago, da vlado Lamove prepriča, da mora zahteve protestnikov resno jemati. Zelo pomembno je tudi, da je demokratična opozicija dobila dodatnih 117 glasov v 1200-članski skupščini, ki bo leta 2022 odločala o novem šefu izvršilne oblasti.
Verjetno se bodo protesti v naslednjih tednih nadaljevali. Vlada jih lahko ustavi s tem, da prisluhne zahtevam demokratične opozicije. Toda Lamova lahko popušča samo, če ji bo to dovolil Peking. Pravzaprav je pod pritiskom obeh strani.
