Edino, kar nas tolaži, je to, da greste vsi, ki nam predpisujete tako življenje, po naši poti, da se tudi vam peščena ura življenja izteka, a nam je vseeno žal, da vam bo v svetu, ki ga gradite, še mnogo slabše, kot je danes nam.

Ne pljuvajte nam po preteklih časih, ko smo mi in naše prednice in predniki v tej državi zgradili vse, kar vi danes prodajate. Zgradili smo tudi vse domove, ki jih imamo, pa ne samo tiste za ostarele, tudi dijaške in študentske.

Od 600.000, kolikor nas je, nas bo morda nekaj dočakalo tudi kakšne prihodnje volitve. Takrat se vas bomo skušali spomniti.

Josip Meden, Ljubljana