Jutri se morda začenja rojevati nova država. V Pacifiku namreč prebivalci avtonomne regije Bougainville začenjajo glasovanje o tem, ali naj se odcepijo od Papue Nove Gvineje in postanejo samostojni. Referendum, na katerem je poleg zahteve po samostojnosti mogoče obkrožiti tudi zahtevo po večji avtonomiji, bo zaradi nepismenosti polovice volilcev in težke prehodnosti glavnega otoka Bouganville, velikega za pol Slovenije, potekal dva tedna.
Neupoštevanje izida tvegano
V mirovnem sporazumu iz leta 2001 je predvideno, da bodo referendum izpeljali v roku 15–20 let. S sporazumom se je končala trinajstletna državljanska vojna, ki je zahtevala vsaj 15.000 smrtnih žrtev na Bougainvillu in otočkih okoli. Gre za ozemlje vzhodno od drugega največjega otoka na svetu, Nove Gvineje, ki si jo delita Indonezija na zahodu ter Papua Nova Gvineja na vzhodu.
Rezultat referenduma bo znan sredi decembra. Poznavalci razmer v Papui Novi Gvineji, ki ima devet milijonov prebivalcev, pričakujejo, da bo velika večina od 200.000 volilcev regije Bougainville glasovala za samostojnost. Vendar rezultat referenduma, ki ga spremlja 140 mednarodnih opazovalcev, vodja referendumske komisije pa je bivši irski premier Bertie Ahern, po vnaprejšnjem dogovoru obeh strani ni zavezujoč za oblasti v Port Moresbyju. Dejansko bodo za neodvisnost še potrebna pogajanja med voditelji regije in države, zadnjo besedo pa bo imel parlament Papue Nove Gvineje, ki je proti samostojnosti Bougainvilla. Odcepitev te majhne regije, poimenovane po francoskem raziskovalcu, ki je na otok prišel leta 1768, bi namreč lahko spodbudila še nekatere druge, da zahtevajo neodvisnost. Ker pa bi si mnogi na Bougainvillu večinsko podporo samostojnosti na referendumu razlagali, kot da je že dejansko pridobljena, bi se lahko z nasiljem odzvali na morebitno nepopustljivost parlamenta Papue Nove Gvineje in lahko bi se celo ponovila državljanska vojna. Avstralija je že opozorila na možnost »regionalne nestabilnosti«.
Nekdaj sporni rudnik zdaj daje otočju upanje
Vojna v Bougainvillu se je začela pred 30 leti, glavni povod je bil eden največjih rudnikov bakra na svetu Panguna. Mnogi z otoka Bougainville so menili, da nimajo nič od njega razen onesnaženja in uničenega tradicionalnega načina življenja. Rudnik je zaprt od začetka konflikta. Danes pa so zagovorniki neodvisnosti prepričani, da lahko mladi državi zagotovi nujni prihodek v primeru neodvisnosti. Premier Papue Nove Gvineje James Marape je dal vedeti, da si bo prizadeval za ponovno odprtje rudnika v korist ljudstva Bougainville, če bo večina na referendumu za večjo avtonomijo in ne za samostojnost, kar pa je malo verjetno. Marape, ki je postal premier maja, si želi ohraniti enotnost države, a je bolj popustljiv kot njegov predhodnik Peter O’Neill, ki je ostro nasprotoval samostojnosti Bougainvilla.
Marape pravi, da obe strani po referendumu čakajo zapletena pogajanja, brez katerih si ni mogoče predstavljati politične rešitve. John Momis, predsednik avtonomne regije Bougainville, pa je novinarjem dan pred začetkom referenduma dejal: »Z izzivi, ki nas čakajo, se bomo soočili skupaj kot eno ljudstvo in en glas.« Če bi se ta izziv končal z ustanovitvijo lastne države, bi Bougainville lahko postal 194. članica OZN.
