Staranje prebivalstva je tudi v Sloveniji neizbežno dejstvo, saj spreminja starostno strukturo delovne sile. Delodajalci se srečujejo z izgubo kvalificiranih starejših zaposlenih, ki se upokojujejo, hkrati pa ne najdejo mladega talenta, ki bi jih nadomestil. Tehnološki razvoj medtem poteka s svetlobno hitrostjo in težko napovemo, kakšna bo narava našega dela čez deset let. Nekaj je gotovo: digitalizacija vnaša spremembe v delovne procese, načine organizacije dela in načine komuniciranja. Kako starejše zaposlene usposobiti za vse te spremembe, so se pogovarjali na konferenci z naslovom Digitalna transformacija – nikoli prestari za nove izzive. Konferenca je del projekta Celovita podpora podjetjem za aktivno staranje delovne sile – ASI, njegov nosilec je Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije. »Starejši imajo potencial,« je prepričana direktorica sklada Irena Kuntarič Hribar. »Pri projektu ASI dajemo vrednost starejšim zaposlenim. Vseživljenjsko učenje je tisto, na kar smo vmes kar malo pozabili.« Kuntarič-Hribarjeva je poudarila, da je v starejše zaposlene treba vlagati, jih usposabljati, jim po potrebi prilagajati delovno okolje in prepoznavati številne prednosti in potenciale, ki jih imajo. »Brez usposabljanja, motiviranja, ozaveščanja, kaj bo to posamezniku prineslo, ne gre.«
Odprtost za spremembe ni vezana na EMŠO
Športni psiholog dr. Matej Tušak je uspešne starejše zaposlene v podjetjih primerjal z uspešnimi športniki. »Ti svojih rezultatov niso dosegli zgolj zaradi talenta, ampak zaradi vztrajnosti in dela, ki so ga vložili v svoj razvoj,« je povedal. Pri procesu digitalizacije je Tušak kot ključno značajsko lastnost izpostavil odprtost za spremembe, ki pa ni vezana na starost, ampak na lastnosti posameznika.
Najbolj zaželen kader
Povprečen državljan nima dovolj znanja, da bi se lahko kvalificirano odločal o sodobnih tehnologijah, je prepričan doc. dr. Andrej Brodnik s Fakultete za računalništvo in informatiko v Ljubljani. Meni, da bi bilo treba v šolsko izobraževanje poleg digitalne pismenosti ter znanja uporabe določene tehnologije vnesti tudi temeljno znanje o delovanju sodobnih tehnologij. »Najbolj zaželen kader ima visokorazvite domensko specifične kompetence in visokorazvite digitalne kompetence. Starejši zaposleni znanje in izkušnje na določenem področju običajno imajo, za zvišanje digitalnih kompetenc pa je pomembno, da se vseživljenjsko izobražujejo,« je poudaril. Matija Goljar, ustanovitelj Ustvarjalnika, je spregovoril o dobi digitalizacije kot novem življenjskem stilu in o ustvarjalnosti, ki nima starostne omejitve. Alenka Fic Mikolič iz podjetja Mikrocop pa je dodala, da je pri tem treba predvsem odstraniti tveganja, kot so pomanjkanje ustreznih kadrov, odpor do sprememb in drugih pomislekov v zvezi z digitalizacijo.
