Kaviar
Od nekdaj velja, da je najdražja jed na svetu kaviar beluga – kaviar iz iker beluga jesetra Huso huso. Gre za evropskega jesetra (dolžine tudi preko treh metrov), za ribo, ki jo najdemo v slanem Kaspijskem jezeru, se pravi v Iranu, Azerbajdžanu, Kazahstanu, Rusiji in Turkmenistanu. Občasno plava tudi v Jadranu. Iranski kaviar beluga je na dan, ko smo tole popisovali, v svoji najboljši iranski verziji Privé Beluga stal 8300 evrov za kilogram, beležijo pa tudi cene posebnega kaviarja Almas iz albino jesetra za okoli 30.000 evrov za kilogram. Jasno, v 30-gramskem pakiranju je mogoče dobiti zelo kakovostnega za nekaj več kot 100 evrov. Če smo ga tako drago plačali, je lepo, da ga poskusimo jesti po pravilih, z blini in crème fraîche ter, če se le da, ne s kovinsko žličko. In tudi kozarec šampanjca gre vedno dobro zraven. Za vsak primer – če imate dovolj denarja – lahko še vedno rezervirate novoletno večerjo v trizvezdični Michelinovi restavraciji v Parizu, pri legendarnem Alainu Ducassu na Plaza Athénée – za 1500 evrov bo na prazničnem meniju v spremstvu Dom Perignona 2008 druga jed po vrsti tudi kaviar. In – da se vam ne bo zaletelo – beluga je ogrožena živalska vrsta.
Modroplavuti tun
V začetku leta je Kijoši Kimura na dražbi za svojo suši restavracijo v Tokiu kupil 278 kilogramov težkega pacifiškega modroplavutega tuna za 2,7 milijona evrov. Tuni, ki jih ujamejo v Japonskem morju, imajo skoraj tri metre, najtežji pa tehtajo pol tone in lahko dosežejo omenjeno ceno okoli 10.000 evrov za kilogram. Gre, kot še v nekaterih drugih današnjih primerih, za ogroženo vrsto, a brez prave tune ni kakovostne japonske kuhinje – pri nas dobite majhno porcijo modroplavutega tuna skupaj s pirejem zelene ter omako iz bele redkve in soje za kakšnih 25 evrov v ljubljanski Sushimami.
Yubari
Melone Yubari King veljajo za najdražje sadje na svetu. Čeprav stanejo le kakšnih 150 evrov, se v začetku sezone na značilnih japonskih dražbah hrane te cene dvignejo v nebo. Gre za stvar prestiža. Prvi rekord se je zgodil leta 1985, ko so melono prodali za 500 evrov. Zadnji rekord je padel maja, ko so dve meloni prodali za 41.000 evrov. O teži ne poročajo (po slikah sodeč ima vsaka kakšna dva kilograma), gre pa za načrtno gojeno in zelo okusno sadje, ki najbolje uspeva v mestecu Yubari na otoku Hokaido v bližini Sapora. Japonci ga radi podarijo prijateljem in sorodnikom za praznike.
Žafran
Legende govorijo o veliko višjih cenah, a na spletu lahko najdete zelo kakovosten žafran, slavni Absheron, za 9000 evrov za kilogram. Velja, da je začimba, ki izvira iz jugozahodne Azije, najboljša, kadar jo dobite iz Azerbajdžana, jo pa gojijo marsikje, tudi v Evropi. In zakaj toliko stane? Ker za kilogram porabijo več kot 100.000 cvetov. Dišeča začimba menda zavira apetit, deluje kot antidepresiv in krepi imunost telesa. V nam najbližji trizvezdični Le Calandre v Padovi stane meni enajstih jedi 250 evrov, šesta jed je rižota z žafranom.
Rdeča ptičja gnezda
Ena najbolj neobičajnih poslastic, ki je v restavracijah po Evropi skoraj ni mogoče dobiti, v Aziji pa ima visoko ceno in množico odjemalcev, je dobesedno ptičje gnezdo. Gre za domove različnih ptic iz roda hudournikov, za katere poskrbijo samčki s svojo slino. Za to porabijo nekaj več kot en mesec. Pravi mojstri so potem plezalci, ki po težko dostopnih skalah in pečinah gnezda nabirajo trikrat na leto. Kuharji iz ptičjih gnezd najraje skuhajo juho ali pa pripravijo sladico. Cena belega gnezda je okoli 5000 evrov, rdečega pa okoli 9000 evrov za kilogram.
Beli tartufi
Poznamo veliko vrst tartufov, toda na najvišjem mestu je beli tartuf iz Albe, ki je letos na spletnih trgovinah dosegel nekaj več kot 2000 evrov za kilogram, se pa cena, odvisno od ponudbe, vsako leto spreminja. V restavracijah v Piemontu, v zadnjem času pa tudi pri nas in pri sosedih v Istri, ga ribajo praktično k vsaki jedi. Od karpača do sladoleda. V prestižnih Michelinovih restavracijah v Piemontu meni petih jedi beli tartufi podražijo za nekaj manj kot 100 evrov. Za občutek: trenutno najbolj zanimiva gostilna s tartufi v Sloveniji, Jakomin v Kubedu, ima testenine z belimi tartufi 10 evrov dražje kot tiste s črnimi tartufi.
Kopi Luwak
Gre za najdražjo kavo na svetu, ki stane okoli 1000 evrov za kilogram. Gojijo jo v Indoneziji in nekaj tudi v bližnjih državah. Menda na leto lahko pridelajo manj kot tono te kave, postopek pa je za mnoge med nami kar poseben: male zveri, azijske cibetovke, se prehranjujejo s kavnimi zrni. Po prehodu skozi prebavni trakt zbiralci iz njihovega blata zberejo in očistijo kavna zrna, ki med prebavo na poti nazaj v življenje dobijo prav poseben, malce sladek okus. Skodelica kave naj bi bila vseeno dostopna že za 20 evrov.
Oslovski sir
Poznavalci so sicer skeptični, a med najdražjimi vrstami hrane je v zadnjih letih losov sir, ki ga pridelujejo na farmi losov na Švedskem, kjer mleko treh samic uporabijo za kakšnih 300 kilogramov sira na leto. Cena je okoli 600 evrov za kilogram. Podobna in še bolj neverjetna je zgodba iz Srbije, kjer v rezervatu Zasavica pri Sremski Mitrovici vsako leto naredijo od pet do deset kilogramov oslovskega sira Pule. Njegova cena je okoli 1000 evrov za kilogram, a težava je v tem, da oslovsko mleko ni idealno za pridelavo sira, zato mu primešajo veliko količino kozjega mleka.
Lubenica Densuke
Na Hokaidu vsako leto zraste samo 10.000 enobarvnih črnih lubenic, ki imajo okoli 10 kilogramov. Cena tega še posebej sladkega sadeža, posebne buče, če hočete, je okoli 200 evrov, a ko gre zares, se Japonci na dražbah ne držijo nazaj. Rekordna cena za eno lubenico je 5550 evrov, skoraj gotovo je postala darilo ob prazniku in hkrati ena najdražjih jedi na svetu. Kilogram sadeža bi namreč stal okoli 500 evrov. Jasno, pri nas lubenice niso črne, ampak različnih zelenih odtenkov, in, kar je pomembnejše, nekajkrat cenejše so.
Krompir La Bonnotte
Île de Noirmoutier je otok ob atlantski obali Francije, na njem pa je občina Noirmoutier, ki je najbolj znana po svojem posebnem krompirju La Bonnotte. Vsako leto ga pridelajo kakšnih 100 ton. In potem je tako, da imajo ta krompir vse najboljše restavracije po Franciji ter sosednjih državah. Najvišja cena za kilogram teh gomoljev je lahko okoli 500 evrov za kilogram, drugače pa je krompir mogoče dobiti tudi za kakšnih 70 ali 80 evrov. In zakaj je tako drag? Ker morska klima daje posebno slano zemljo, ker ga sadijo po posebnem postopku in ker ga pobirajo ročno.
