Ob izžrebanih šestih številkah z njegovega sistemskega lističa mu je zastal dih, skoraj pa tudi srce, saj se je obetalo izplačilo kar 3,2 milijona evrov. Očitno so bile iste številke ljube še drugim, tako da je omenjeni znesek delil še z več kot stotnijo nemških igralcev lota, a tudi 24.000 evrov ni bil znesek, nad katerim bi bil upokojeni Rainer razočaran. Pokojnino sicer še vedno dopolnjuje kot trafikant v kiosku, ki je v ženini lasti. Šokiran je bil, ko je želel dobitek dvigniti in so mu pojasnili, da mu v skladu z nemško zakonodajo ne pripada, ker je listič za loto kupil na svojem delovnem mestu. V Nemčiji odvisnost od iger na srečo preprečujejo tudi z zakonskim določilom, da lastnikom ali zgolj zaposlenim le-teh ni dovoljeno igrati v lastnih trgovinah oziroma na delovnem mestu, na katerem je mogoče vplačevati loto. Rainer trdi, da tega sploh ni vedel, saj v nasprotnem primeru listkov zagotovo ne bi kupoval kar v ženinem kiosku. Za tiskovno predstavnico hessenske loterije Dorothee Hoffmann gre za prazen izgovor, saj bi moral vsak lastnik ali zaposleni v prodajalnah s stavnicami poznati državno pogodbo o igrah na srečo. Poznavanje le-te je namreč zajeto v usposabljanje, ki ga opravijo. »Zaščiteni« Rainer Henning, ki je za Bild dejal, da se »človek uči iz napak«, pa bo od loterije vendarle dobil povrnjeno vplačilo za sistemski listič – 36,25 evra.