Duque je v odzivu protestnikom sporočil, da je slišal njihove zahteve, a ni odgovoril na njihovo zahtevo po neposrednem dialogu. "Danes je spregovorila Kolumbija. Slišali smo jo. Socialni dialog je glavno načelo te vlade in poglobiti ga moramo z vsemi sloji družbe," je dejal kolumbijski predsednik, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Med protesti v Bogoti so po poročanju nemške tiskovne agencije dpa protestniki metali kamenje na policijo, ki je proti njim uporabila solzivec in vodne topove. Protestniki naj bi tudi zažigali barikade, uničevali avtobusne postaje in trgovine.

Po navedbah različnih organizacij se je četrtkovih vsedržavnih protestov udeležilo več kot milijon ljudi. Notranja ministrica Nancy Patricia Gutierrez Castaneda je sporočila, da se je demonstracij udeležilo približno 200.000 ljudi. Demonstracije so te na splošno potekale v mirnem ozračju, ponekod pa je prišlo tudi do nasilja.

Po navedbah obrambnega ministra Carlosa Holmesa Trujilla sta bila dva človeka ubita v mestu Buenaventura, en pa v mestu Candelaria. Obe mesti ležita na zahodu države v okrožju Valle del Cauca. Incidente, ki so privedli do smrti, preiskujejo, je pojasnil minister.

Povedal je še, da je bilo po vsej državi ranjenih skoraj 300 ljudi, od tega 151 policistov in 122 protestnikov. Večina civilistov je sicer utrpela lažje poškodbe, večinoma zaradi vdihovanja solzivca. So pa prijeli skupno 98 ljudi, je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa še povedal Holmes Trujillo.

V prestolnici in drugih mestih je vlada sicer odredila napotitev vojske, da bo varovala "strateške ustanove", je še poročala AFP.

Protesti v Kolumbiji so se začeli v času socialnih prevratov, ki jim je priča Južna Amerika. Zadnja dva meseca nemiri pretresajo Čile, Bolivijo in Ekvador.

Priljubljenost Duqujeve vlade, ki velja za ključno zaveznico ZDA, upada vse od volitev pred 18 meseci. Država se sooča s težavami, ker gosti 1,4 milijona beguncev iz sosednje Venezuele, kjer že več let vlada huda gospodarska kriza, propada mirovnega dogovora z Revolucionarnimi oboroženimi silami Kolumbije (Farc) iz leta 2016 ter vedno večjega prekupčevanja z mamili.