Suha koža je zelo pogosta težava, ki se pojavi pozno jeseni in pozimi. Eden najpogostejših vzrokov je prav izpostavljenost okolju z nizko zračno vlago. V jesenskem in zimskem času se večino časa zadržujemo v prostorih s centralnim ogrevanjem, v katerih je zrak presuh. Tudi izpostavljenost mrazu in vetru kožo izsuši.
Zakaj suha koža?
Obstajajo tudi drugi vzroki za suho kožo, ki se med seboj pogosto dopolnjujejo. Ti so na primer pogosto kopanje in prhanje, še posebno kadar uporabljamo vročo vodo, pa tudi stik s čistili, detergenti in mili, ki z njene površine odstranjujejo zaščitni lipidni sloj. Iz kože, ki ne vsebuje dovolj lipidov, voda čezmerno izhlapeva in se zato izsuši. Tudi starost je eden od dejavnikov tveganja suhe kože. Tovrstne težave ima kar tri četrtine starejših od 65 let. S staranjem se namreč zmanjša sposobnost tvorbe koži lastnih lipidov in s tem tudi sposobnost zadrževanja primerne količine vode v koži.
Suha koža je lahko tudi znak številnih kožnih obolenj, od alergijskih bolezni, kot je atopijski dermatitis, do luskavice in ihtioz dedne bolezni z izrazitim luščenjem, ki spominja na ribje luske. Nastane lahko kot posledica motenega delovanja ščitnice, rakavih obolenj in ne nazadnje zaradi uživanja nekaterih zdravil.
Pomanjkanje vode v povrhnjici
O suhi koži govorimo, kadar v njeni zgornji plasti (povrhnjici) primanjkuje vode. Drobno se lušči, pri tem pa kožne linije postanejo bolj izrazite. Navadno ni pordela ali vneta in je najbolj vidna na golenih, pogosto tudi drugje na udih, lahko pa je suha in drobno luščeča se koža vsega telesa. V hujših primerih se lahko pojavijo tudi rdeča in luščeča se vnetna žarišča z drobnimi razpokami, ki spominjajo na razpokan porcelan. To vrsto kožnega vnetja, ki nastane zaradi izsušene kože, imenujemo zimski ekcem (eczema craquele).
Suho kožo pogosto spremlja srbenje, ki je bolj izrazito ponoči. Takrat ovira miren spanec, moti pa tudi dnevne aktivnosti. Suha koža je eden najpogostejših vzrokov nadležnega srbeža. Drobne, nevidne razpoke na površini olajšajo vstop mikrobom, alergenom in dražečim snovem v organizem. Tako lahko nastanejo najrazličnejše kožne okužbe, alergijske bolezni in dermatitisi.
Kako kožo jeseni in pozimi pravilno negujemo
Skrbimo za to, da zrak v prostorih, v katerih se veliko zadržujemo, ni suh. Lahko uporabimo vlažilnike ali pa na radiator položimo mokro brisačo ali posodo z vodo. Na prostem kožo zaščitimo pred mrazom in vetrom z ustreznimi oblačili. Ne pozabimo na rokavice. Pri umivanju uporabljajmo mlačno ali toplo vodo, nikakor vroče. Izogibajmo se uporabi penečih kopeli in gelov za prhanje. Raje uporabimo posebna sredstva za umivanje, ki jih imenujemo sintetični detergenti ali sindeti, ki so na voljo v lekarnah. Namenjeni so umivanju suhe kože in je čezmerno ne izsušijo. Primerni so tudi oljni geli za umivanje.
Občasno si privoščimo oljno kopel. Čas umivanja oziroma kopanja omejimo na 15 do 20 minut, po umivanju pa se nežno obrišemo, saj lahko močno drgnjenje z brisačo odstrani zaščitni lipidni plašč na površini kože. Takoj po brisanju kožo namažemo z negovalnim pripravkom, ki vsebuje velik delež olj ali maščob in le manjši delež vode. Tak pripravek ustvari na površini kože tanek maščobni sloj, ki vodi prepreči izhlapevanje in jo tako zadrži v koži.
Koristno je, da negovalni pripravek vsebuje tudi naravne vlažilce, kot sta urea in glicerin. Naravni vlažilci imajo sposobnost vezave vode v koži in jo s tem v njej tudi zadržijo. Če je koža zelo izsušena, lahko negovalni pripravek uporabimo tudi dvakrat ali večkrat na dan. Pomembno je, da uporabimo zadostno količino negovalnega pripravka; za kožo celega telesa pri odraslem je treba uporabiti 35 mililitrov, to je približno dve jedilni žlici.
Kdaj je potreben posvet pri dermatologu
Kadar je koža kljub upoštevanju navodil za zaščito in nego še vedno suha ali pa se pojavita celo vnetje kože ali trdovraten srbež, je priporočljiv posvet pri dermatologu. Pomagal vam bo razjasniti vzroke vaših težav, obenem pa vam dal tudi natančna navodila, kako kožo zdraviti in pravilno negovati.
Doc. dr. Liljana Mervic, dr. med., je specialistka dermatovenerologije, Dermatološka ambulanta Klinike Doktor 24
