Danes ženske preživijo tretjino življenja po menopavzi, od tega deset in več let delovnega obdobja. Porast obolevnosti v pomenopavznem obdobju bistveno zmanjša sposobnost za delo in aktivno življenje ter s tem kakovost življenja. »Menopavza je še vedno tabu in ne obdobje, ko je zadnja menstruacija v življenju ženske, ki nastopi okoli 50. leta. Zdravniki jih moramo ne le spodbujati k zdravemu življenjskemu slogu, ampak jim moramo ponuditi tudi strokovno korektna in jasna stališča glede možnosti zdravljenja,« je poudarila prim. Lucija Vrabič Dežman, predsednica Slovenskega menopavznega društva, zaposlena v ZD Kranj.
Ženske nasedle propagandi o bioidentičnih hormonih
»Veliko je tudi predsodkov, da morajo ženske klimakterične težave preprosto pretrpeti; če je to uspelo njihovim materam in babicam, bo tudi njim. Vendar so današnje obremenitve petdesetletnic povsem drugačne, kot so jih imele predhodne generacije žensk. Poznejše materinstvo, odgovorne službe, skrb za družino, preveč stresa in premalo časa zase, vse to položaj ob menopavzi dodatno zaplete. Menopavzne težave lahko zelo poslabšajo kakovost življenja, kar pa je dandanes povsem nepotrebno,« je podarila prim. Vrabič Dežman. V prid ženskam govorijo tudi novo priporočila o menopavzni medicini, ki so posodobila slovenski konsenz o menopavzni medicini, ki ga je v slovenski prostor prvo postavilo Slovensko menopavzno društvo leta 2008. A kot poudarja prim. Vrabičeva, so veliko škode naredile prav bombastične novice o škodljivosti hormonskega zdravljenja; razcepile so laično in strokovno javnost. »Ženske so se ustrašile in zdravljenje so prekinile prav tiste, ki bi ga najbolj potrebovale. Številne so nasedle propagandi o bioidentičnih hormonih kot naravnih, edinih pravih za njihove težave, saj svetovni splet seže tudi k nam in ameriški marketinški prijemi so tudi pri nas padli na plodna tla. Vendar to žal ni prava pot, saj ne gre za preskušena zdravila, ampak za nepreverjene pripravke brez ustreznih kontrol učinkovitosti in varnosti,« poudarja prim. Vrabičeva in dodaja, da so se v zadnjih letih zvrstile številne ponovne analize izsledkov raziskav, v katerih so ženske zdravili s hormoni.
Izrazite menopavzne težave
Po besedah Branke Žegura Andrić, dr. med., spec. ginekologije in porodništva, s Klinike za ginekologijo in perinatologijo v UKC Maribor je treba težave ženske, povezane z menopavzo, obravnavati individualno. »Prav pri vsaki je pomembno ozaveščanje o zdravem načinu življenja, s spodbujanjem redne telesne aktivnosti in primerne uravnotežene prehrane, pa tudi pouk, katere spremembe in morebitne težave lahko prinese to življenjsko obdobje,« pove Žegura-Andrićeva. Dodaja, da danes vemo, da izrazite menopavzne težave okrnijo kakovost življenja in vodijo v določena bolezenska stanja. »Zato je pomembno, da ženska ve, kdaj in kje poiskati strokovno pomoč. Na voljo pa imamo tudi hormonsko nadomestno zdravljenje (HT), ki je prvi izbor za srednje močne in izrazite menopavzne težave,« je razložila ginekologinja.
Kako vodijo žensko, ki prejema HT?
»Ženska s HT potrebuje običajne kontrole, ki obsegajo letni ginekološki pregled, ginekološki ultrazvok pa se opravi le ob težavah. Pregled dojk z mamografijo se opravi enkrat na dve leti, po petih letih HT pa enkrat na leto. Ženska se mora oglasiti na dodatne preglede, če se pojavijo neredne, močne menstrualne krvavitve v perimenopavzi, če krvavitev iz nožnice nastopi po menopavzi oziroma če opazi spremembe v dojkah. O ustreznosti HT se po petih letih odloča enkrat na leto in se lahko podaljšuje,« razloži Žegurova, a poudari, da je zelo pomembno, da se HT ne ukine naenkrat, ampak postopoma. »Nenadna ukinitev HT lahko sproži ponovitev vazomotornih simptomov in poslabša kakovost življenja,« posebej poudari Žegura-Andrićeva.
Vrste in trajanje hormonske terapije
Pri predpisovanju HT se stroka drži smernic Evropske zveze za menopavzo in andropavzo (EMAS) ter priporočil Slovenskega menopavznega društva. Če je kratkotrajno (do 5 let), z njim lajšamo menopavzne težave, izboljšujemo kakovost življenja in pozitivno vplivamo na stanje urogenitalnega sistema, dolgotrajno, kadar ga ženska jemlje več kot 5 let; s tako dolgim jemanjem se zaščiti pred osteoporozo, če je bilo uvedeno v perimenopavzi ali zgodnji pomenopavzi, pa tudi pred srčno-žilnimi boleznimi. Dr. Žegura Andrić med drugim poudarja, da med zdravniki in uporabnicami prevladuje napačno prepričanje o škodljivosti jemanja hormonske terapije za odpravo menopavznih težav. »Danes to vemo, saj so izsledki te iste in novih študij kristalno jasni, da se zaradi hormonskega zdravljenja tveganje raka dojke ne poveča oziroma šele po petih letih jemanja, a je kljub temu to tveganje nizko (manj kot en dodaten rak dojke za 1000 let uporabe), pri monoterapiji z estrogeni pa je tveganje raka dojke celo manjše kot pri neuporabnicah hormonskega zdravljenja«, je pojasnila dr. Žegura Andrić.
