»Med javno razgrnitvijo smo prejeli več kot 2700 telefonskih klicev in več kot 500 dopisov lastnikov nepremičnin v zvezi z objavljenim predlogom modelov vrednotenja nepremičnin in poskusno izračunanimi vrednostmi, na portalu množičnega vrednotenja nepremičnin pa smo zabeležili več kot 90.000 obiskov. Zadovoljni smo z odzivom lastnikov nepremičnin, saj so bila vprašanja konkretna in zelo različna, večinoma pa so se nanašala na vrednotenje nepremičnin. Število klicev je bilo po dnevih precej različno, v povprečju pa smo jih prejeli po 120 na dan. Več jih je bilo zlasti takrat, ko so bili v bolj branih, gledanih ali poslušanih medijih objavljeni prispevki o tej temi,« so na Geodetski upravi RS (Gurs) ocenili poldrugi mesec dolgo obdobje, v katerem so lastniki nepremičnin lahko sporočali svoje pripombe k predlogu modelov vrednotenja in poskusno izračunane vrednosti nepremičnin, javno razgrnjene na spletnem portalu množičnega vrednotenja nepremičnin in na občinah.

Nič zamujenega

Čeprav se je 15. novembra iztekel 45-dnevni rok za pripombe, ni za zamudnike še nič zamujenega. Kakšne pritožbe zoper vrednost nepremičnin v tem času niti še niso bile mogoče, saj bodo lastniki za uradno vrednost svojih nepremičnin izvedeli šele po 1. aprilu prihodnje leto, ko bodo po pošti prejeli tako imenovano zbirno potrdilo o posplošenih vrednostih nepremičnin. Takratna posplošena vrednost se bo razlikovala od zdaj objavljenega poskusnega izračuna (ta je upošteval junijske podatke), saj se bodo dotlej posplošene tržne vrednosti še nekoliko spremenile zaradi nove uskladitve z dejanskimi tržnimi vrednostmi, pa tudi zaradi pripomb občin k predstavljenim modelom in vrednostnim conam.

Prave vrednosti 1. aprila

Občine bodo svoje pripombe v začetku decembra posredovale Gursu, ki bo pripravil končno poročilo in ga konec decembra objavil, prav tako bo objavljeno tudi v vseh občinah. Utemeljene pripombe bodo upoštevane pri pripravi končnega predloga modelov vrednotenja nepremičnin, ki jih bo konec marca potrdila vlada in bodo 1. aprila podlaga za pripis posplošenih vrednosti vsem nepremičninam v Sloveniji. Po prejemu zbirnega potrdila v prvem tednu aprila bodo vsi lastniki nepremičnin še vedno lahko kadar koli uveljavljali posebno okoliščino oziroma posebno lastnost nepremičnine, ki bistveno vpliva na njeno vrednost, na primer zaradi izredno slabe lokacije ali močno poškodovane stavbe.

»Za vprašanja lastnikov nepremičnin smo tudi po 15. novembru dosegljivi v klicnem centru na 080 2009, elektronskem naslovu vrednotenje@gov.si in poštnem naslovu Geodetska uprava RS – Vrednotenje, p. p. 35, 1001 Ljubljana. Lastniki nepremičnin lahko vedno prek predpisanih postopkov urejajo podatke o nepremičninah, saj gre za njihovo pravico in dolžnost, na drugi strani pa je to naša redna naloga,« so sporočili z Gursa, kjer so zadovoljni, da je tokratna javna predstavitev množičnega vrednotenja nepremičnin minila veliko bolj mirno kot tista pred petimi leti, ko so strežniki skoraj pregoreli zaradi številnih vprašanj in pripomb, na geodetsko upravo pa so se zgrinjale množice lastnikov nepremičnin, besnih zaradi številnih napačnih ali pomanjkljivih podatkov.

Povsem drugače

»Sedanji cikel množičnega vrednotenja je težko primerjati s prejšnjimi cikli. Več dejavnikov je, ki so pozitivno vplivali na dosedanjo dokaj umirjeno izvedbo projekta. Zaradi že več izvedenih ciklov vrednotenja so izkušnje že bogate, sprejeta je bila boljša zakonodaja, imeli smo pravočasno in daljše pripravljalno in usklajevalno obdobje z deležniki, uporabili smo boljše in popolnejše evidence podatkov o nepremičninah ter trgu nepremičnin, dobro pa smo se pripravili tudi na operativno izvedbo aktivnosti množičnega vrednotenja. Veliko energije, znanja in kadrov smo namenili tako urejanju in zbiranju podatkov, izračunu vrednosti nepremičnin, informacijski podpori in tudi sami logistični izvedbi projekta množičnega vrednotenja nepremičnin, saj smo za boljšo komunikacijo z lastniki nepremičnin vzpostavili klicni center, poštni in elektronski naslov ter posebno spletno stran Portal množičnega vrednotenja nepremičnin,« so pojasnili na Gursu.

Vleče se kot brexit

Eden pomembnih razlogov za bolj umirjen potek pa je gotovo tudi dejstvo, da tokrat vrednotenje še ni povezano z uvedbo nepremičninskega davka. »Nima smisla riniti v nekaj, če potem obstaneš na pol poti,« je prav na dan javne razgrnitve modelov vrednotenja in poskusno izračunanih vrednosti namreč dejal predsednik vlade Marjan Šarec in razkril, da vlada »v tej konstelaciji ni sposobna sprejeti nepremičninskega davka«, zato se ga niti ne bodo lotili. Zgodba o uvedbi prej ali slej nujnega, a v javnosti precej nepriljubljenega in občutljivega nepremičninskega davka, ki se ga naše vlade neuspešno zaman lotevajo že več kot desetletje in ki zaradi stalnega prelaganja nekoliko spominja na sago o brexitu, se bo tako še podaljšala za nedoločen čas.

Na papirju bogatejši

Sicer pa poskusni izračuni vrednosti kažejo, da se je vrednost premoženja od leta 2017 večini Slovencev kar precej povišala. Skupna vrednost vseh nepremičnin (teh je v Sloveniji 6,5 milijona, od tega 1,2 milijona delov stavb in nekaj več kot pet milijonov zemljiških parcel) glede na doslej ocenjeno posplošeno vrednost znaša 123 milijard evrov, glede na vrednosti poskusnega izračuna pa se je povišala na skoraj 160 milijard evrov. »Prvi vzrok za to je vpliv trga nepremičnin. Trenutno smo v razmeroma ugodnem ekonomskem obdobju, saj je bilo v zadnjih letih na trgu nepremičnin zaznati konstantno rast. Drugi razlog so spremenjeni modeli vrednotenja, saj smo z 21 modelov prešli na 17 modelov, spremenile pa so se tudi vrednostne cone. Spremenila se je tudi uporaba podatkov, saj se v skladu s standardi ocenjevanja tržne vrednosti nepremičnin po novem zemljišča vrednotijo po podrobnejši namenski rabi. V prejšnjem vrednotenju so se zemljišča vrednotila po dejanski rabi, ker v javnih evidencah ni bilo zagotovljenih popolnih in kakovostnih podatkov o namenski rabi za vse občine. Četrti razlog za višjo skupno vrednost pa je tudi višja kakovost podatkov. Vse to vpliva na boljši proces vrednotenja, zato je tudi danes izračunana posplošena vrednost natančnejši približek tržni vrednosti nepremičnine,« so razložili na geodetski upravi.