»Gospodarstveniki ponujamo roko – za koalicijo za prihodnost Slovenije, za družbo trajnostnega razvoja, ki zagotavlja visoko kakovost življenja,« je zbrane na letošnjem že 14. vrhu slovenskega gospodarstva nagovoril predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Boštjan Gorjup. Izrazil je zadovoljstvo z dosežki gospodarstva v zadnjih šestih letih in pozval k sodelovanju vseh socialnih partnerjev pri premagovanju izzivov.
V zavezniškem tonu je gospodarstvenike nagovoril tudi predsednik vlade Marjan Šarec. Omenil je pogoste očitke, da politika ne razume gospodarstva. »Razumeti moramo drug drugega,« je dejal in spomnil, da je vlada letos v celoti razbremenila regres in da so bile sprejete tudi davčne spremembe. Hkrati pa je Šarec priložnost izkoristil za ponovno kritiko nedavnih ukrepov Banke Slovenije na področju kreditiranja prebivalstva. »Medtem ko smo mi sprejemali ukrepe za ohranitev gospodarske rasti, jo je Banka Slovenije s svojim nepremišljenim ukrepom takoj znižala,« je dejal.
Področja, ki jih moramo krepiti
Gospodarstveniki so si bili edini, da so se nekateri pogoji poslovanja v zadnjih letih izboljšali, denimo dostop do finančnih in tujih trgov, spet drugi pa se niso popravili ali so se celo poslabšali. To velja za dodano vrednost, ki še vedno ostaja razmeroma nizka, stroški dela pa jo glede na rast prehitevajo. Da bi povečali dodano vrednost in se prebili med najboljše, bomo morali v prihodnje po mnenju gospodarstvenikov krepiti zlasti tri ključna področja: »branding« oziroma ugled blagovne znamke Slovenije, vlaganje v človeške vire ter vlaganje v raziskave, razvoj in inovacije. Na vsakem od teh področij so zbrani izglasovali tudi po en prioritetni ukrep.
Zaposlovali bi mlade raziskovalce
O nujnosti vlaganja v raziskave in razvoj je bilo v zadnjih letih povedanega že veliko, a cilja iz razvojne in inovacijske strategije, da bomo v raziskave in razvoj vlagali tri odstotke BDP, še vedno ne dosegamo. Celo več, na GZS ugotavljajo, da javna sredstva za raziskave in razvoj upadajo, programov, ki bi pospeševali sodelovanje institucij znanja in gospodarstva, pa je premalo. Na področju raziskav, razvoja in inovativnosti so se gospodarstveniki sicer najbolj zavzeli za uvedbo raziskovalnega vavčerja in za zaposlovanje mladih raziskovalcev v podjetjih. Izrazita je bila tudi podpora povečanju javnih sredstev za ta namen.
Na kadrovskem področju si gospodarstveniki najbolj želijo izdelave karierne platforme za dolgoročno načrtovanje kompetenc prihodnosti v podjetjih in družbi, na področju ugleda in blagovne znamke pa sprejema strategije za povečanje ugleda blagovne znamke »Made in Slovenia«. Kot dodaten predlog so izpostavili še debirokratizacijo države.
