V evropskem tednu zmanjševanja odpadkov, ki bo potekal od 16. do 24. novembra v organizaciji Gospodarske zbornice Slovenije, Zbornice komunalnega gospodarstva ter ministrstva za okolje in prostor pod sloganom Ponovno uporabo spremeni v navado, se bodo posvetili predvsem ponovni uporabi tekstila, kosovnih odpadkov in embalaže. Vse našteto že sedem let zbirajo tudi v Centru ponovne uporabe v Velenju, ki so ga odprli s pomočjo sredstev evropskega sklada, njegov namen pa je ekološko ozaveščanje na eni ter zmanjševanje količine odpadkov na drugi strani.

200 ton predmetov našlo novega uporabnika

Obstajajo številni načini, kako lahko proizvedemo manj odpadkov, eden učinkovitejših pa je ponovna uporaba predmetov, ki so v rabi v vsakodnevnem življenju. V letošnji evropski teden zmanjševanja odpadkov se bo zato aktivno vključil tudi velenjski Center ponovne uporabe, saj bodo pripravili kar nekaj izobraževanj o preprečevanju nastajanja odpadkov in ponovni uporabi ter ozaveščanju o tem nasploh.

»V Velenju se lahko pohvalimo, da smo v letih delovanja prodali oziroma podarili že okoli 200 ton stvari, ki so ponovno v uporabi. Na ta način želimo zmanjšati količino odpadkov, vsem ekološko ozaveščenim pa omogočiti ugoden nakup. Nenazadnje pa s tem ustvarjamo tudi zelena delovna mesta,« pove Aleksandra Forštner iz službe za odnose z javnostmi na velenjski občini. Center deluje kot socialno podjetje, v katerem usposabljajo brezposelne iz ranljivih skupin. Številni pri tem uporabijo lastno znanje in domišljijo, da starim predmetom, ki bi jih sicer zavrgli, vdahnejo nov smisel, jim osvežijo podobo in jih s tem naredijo bolj privlačne ter vrnejo v ponovno uporabo, kar je tudi cilj projekta.

Največ se zavrže oblačil

Po zadnjih podatkih statističnega urada smo v letu 2015 uvozili 92.670 ton oblačil. Na drugi strani je bilo ločeno zbranega 2153 ton tekstilnega materiala, za velik delež tega pa se niti ne ve, kje je končalo in kam izginja. Problematični so tudi kosovni odpadki, saj je med njimi veliko pohištva in drugih predmetov, ki bi jim lahko z malo domišljije podaljšali življenjsko dobo. Velik delež odpadkov pa konča tudi na divjih odlagališčih, ki jih je po zadnjih podatkih več kot 8100 po vsej Sloveniji.