Igor Omerza, po propadu socializma v Sloveniji aktiven politik, po osamosvojitvi med drugim tudi ljubljanski podžupan, kot publicist pa avtor 14 knjig, tokrat predstavlja novo knjigo o Melanii Trump. Da ga ameriška prva dama izredno fascinira, je potrdil že v prvi knjigi, ki jo je leta 2016 v elektronski obliki izdal skupaj z Bojanom Požarjem. Očitno se je brskanje po preteklosti sevniške lepotice ponovno izplačalo, saj tokrat na knjižno polico postavlja knjigo Prva dama Melania Trump – kot je bila s podnaslovom Razkritje neznanih zgodb in mladostnih fotografij.
Od toplih oči do čutnih ustnic
Knjiga je razdeljena na pet poglavij, v katerih lahko preberemo vse o naključnem srečanju mlade 21-letne študentke Melanije s takrat 42-letnim še neznanim fotografom Ninom Mihalekom - Muho. Ta je namreč vročega avgustovskega dne, pisalo se je leto 1991, na Poljanah (predel prestolnice okoli nekdanjega Viba filma) med snemanjem reklame za sladoled naletel na dekle vitke postave, oblečeno v skromno, a okusno izbrano garderobo. Njen klasično lep, torej popoln obraz s čudovitimi toplimi modrimi očmi in čutnimi ustnicami je poleg Ninove pozornosti, kot piše v knjigi, pritegoval tudi poglede mimoidočih. Kot se spominja, jo je Mihalek hitro ogovoril in se dogovoril za fotografiranje na vrtu dijaškega doma Ivana Cankarja v popoldanskem času. V desetih minutah sta posnela štirinajst odličnih fotografij. Žal vloge v sladoledni reklami ni dobila. Kot je zapisano v knjigi, je bila prva dama ZDA po mnenju režiserja ledeno-sladke zgodbe Igorja Pedička »zaradi premajhnih oblin« neprimerna za reklamiranje mleka in mlečnih izdelkov. Navsezadnje so tudi za snemanje v savni potrebovali dekle z bujnim oprsjem, s čimer se takrat Melanija Knavs še ni mogla pohvaliti.
Vrtni palčki ali lepota po slovensko
Drugo poglavje Mlada Melanija – lepota po slovensko prinaša 13 prvič javno objavljenih fotografij Melanie, ki jih je posnel Mihalek. Ob njih so objavljene fotografije krajev v Sloveniji, povezanih z Melanio in njeno ožjo družino. Kot je povedal Omerza, je bila »poanta nosilnega dela te knjige prikazati notranjo povezanost slovensko-ameriške lepotice Melanie z lepotami njene genske domovine«. Na gensko domovino bralca spomni slika zbirke palčkov, ki po navedbah avtorjev knjige stoji v hriboviti vasici Jelovo, kjer so živeli Knavsovi, predniki Melanije po očetu.
Tretji del knjige Snemalec Aleks in 22-letna tekmovalka Melanija, in še četrti Mlada Melanija – Look of the Year, temelji na pričanju takrat 27-letnega profesionalnega snemalca Aleksandra Šmuca, tudi sina znane ljubljanske fotografske družine. Njegov oče Lojze Šmuc je imel v takratni Kraljevini Jugoslavije prvo fotografsko trgovino. V začetku 90. let prejšnjega stoletja je bil Aleksander tudi zasebni iskalec ali lovec na obraze za njihovo uporabo v oglasnih ali podobnih snemalnih videoprodukcijah. »Med vsemi petimi finalistkami, ki so se leta 1992 v Portorožu potegovale za naziv obraz leta, je mojo pozornost pritegnila le Melania. Imela je izredno lep obraz, pritegnile so me njene oči. Pred hotelom se je graciozno sprehodila pred mojo kamero, samozavestno povedala svoje ime in priimek ter telefonsko številko,« se spomni Šmuc, ki pa pozneje ni nikoli sodeloval z njo v kakšni drugi poslovni zgodbi. Na posnetek se je, kot pravi, ponovno spomnil, ko se je njena medijska kariera začela dvigovati zaradi Trumpovega pohoda do Bele hiše.
Slovencem ni mar za Melanio
Peti del knjige je aktualna analiza ameriškega predsedniškega para. Agencija Ninamedia je posebej za knjigo opravila javnomnenjsko raziskavo o tem, kaj državljanke in državljani Slovenije menijo o zakoncih Trump. Omerza, ki je pridobljene podatke analiziral, nad rezultati ni bil pretirano presenečen. Izkazalo se je namreč, da kar 65 odstotkov od 1500 anketiranih meni, da zakonca Trump nimata srečnega zakona, prav tako več kot tretjini vprašanih za to ni mar. Le 12,5 odstotka vprašanih Slovencev podpira politiko Donalda Trumpa in samo 14 odstotkov bi ga volilo.
Začetna različica knjige, dodane so ji Šmučeve fotografije in analiza javnomnenjske raziskave, je bila že pred časom prevedena v angleščino, a zanjo avtorja v New Yorku še nista našla založnika. Omerza upa, da bo slovenska izdaja predstavljala spodbudo tudi ameriškim založnikom. Na vprašanje, ali je prva dama že prejela izvod knjige, morda celo v dar, avtorja Omerza in Mihalek odgovarjata: »Zagotovo bo o knjigi izvedela prek pravne zastopnice družine Trump.«
