Kot je na posvetu v Ljubljani uvodoma povedala direktorica Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) Maja Bednaš, se problematika pomanjkanja delovne sile povečuje zaradi več dejavnikov, skupni imenovalec pa so jim demografske spremembe in tehnološki razvoj.
Kot je pokazala Umarjeva analiza, ki so jo predstavili pred začetkom današnjega posveta, so možnosti za povečanje domače ponudbe delovne sile povezane predvsem z zgodnejšim vstopom v zaposlitev in daljšo delovno aktivnostjo ter aktivacijo brezposelnih in neaktivnih.
Velika težava ostaja beg možganov, saj so se iz Slovenije vedno izseljevali bolj izobraženi, kot so se vanjo priseljevali. K ohranjanju zadostnega obsega ponudbe delovne sile lahko v naslednjih letih pomembno prispeva predvsem neto priseljevanje, kar zahteva oblikovanje ustrezne migracijske in integracijske politike.
Po besedah državnega sekretarja na ministrstvu za delo Tilna Božiča država med drugim ozavešča vodilne v podjetjih o pomenu podaljševanja delovne aktivnosti prebivalstva. Subvencionira tudi pripravo načrtov za spremembe, obenem pa vlaga v ozaveščenost starejših.
»Biti moramo odzivni in delovati preventivno, da za posameznega delavca na primer že pet let prej prepoznamo, kje se mu bo 'zalomilo' in zakaj ter s pravimi ukrepi to vnaprej preprečimo,« je dejal. Obenem je poudaril, da se država zaveda, da brez tuje delovne sile ne bo šlo, zato je z aktivnostmi, kot je organiziranje zaposlitvenih dogodkov v tujini, dejavna tudi na tem področju.
Da so kljub prizadevanjem za pridobitev domače delovne sile na koncu morali ponjo v tujino, sta povedala vodja kadrovske službe v družbi Knauf Insulation Saša Cvetko ter član uprave in direktor direkcije človeških virov v družbi Revoz Anton Zvonko Kink.
Za uspešno vključevanje tujih delavcev so se morali po besedah Cvetkove precej prilagoditi, saj so trčili na številne prepreke, kot so neznanje jezika, stanovanjska problematika in predsodki v lokalnem okolju. Glede slednjega sta s Kinkom poudarila, da imajo ničelno toleranco do razlikovanja med domačimi in tujimi delavci.
Kink je sicer dejal, da so s potrpežljivostjo in sodelovanjem rešili večino težav. Si pa tako v Revozu kot družbi Knauf Insulation želijo pospešitve postopkov za pridobitev delovnega dovoljenja.
H krepitvi prizadevanj je državo in družbo kot celoto pozvala tudi predstojnica Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije Marina Lukšič Hacin. »Priseljevanje je namreč pot, po kateri bo Slovenija najverjetneje vodila dolgoročno ekonomsko politiko,« je dejala.
Če se odločimo za to pot, pa moramo imeti po njenih besedah cilj, da priseljenci pri nas tudi ostanejo. Dobiti morajo priložnost, da postanejo polnopravni člani družbe. »Zavedati se namreč moramo, da sprejemamo ljudi in ne zgolj delavce,« je še poudarila.
