»Moja ocena je, da smo se lotili vseh preiskovalnih ukrepov, ki bi se jih lahko. Ampak dokazi niso dovolj močni, da bi vložili obtožnico,« je dejala Perssonova.
Švedsko pravosodje je tako opustilo pregon ustanovitelja Wikileaksa, ki so mu očitali, da je leta 2010 v Stockholmu posilil žensko. Assange je očitke ves čas zanikal in trdil, da gre pri poskusu zaslišanja zgolj za prvi korak za izročitev ZDA. Poleti so na Švedskem potekala nova zaslišanja, ampak niso zbrali dovolj dokazov. Junija je švedsko sodišče v Uppsali tudi odločilo, da Assangea za potrebe zaslišanja ni treba pridržati. To je švedskemu tožilstvu zvezalo roke pri poskusih takojšnje izročitve iz Velike Britanije.
Assange se trenutno nahaja v zaporu v Veliki Britaniji, pred tem pa se je od leta 2012 do letošnjega maja skrival na ekvadorskem veleposlaništvu v Londonu. Zaradi pobega na veleposlaništvo in kršitve pogojnega izpusta trenutno prestaja 50 tednov dolgo zaporno kazen v zaporu Belmarsh v Londonu. Glavno zaslišanje v zvezi z morebitno izročitvijo ZDA je v Veliki Britaniji predvidno naslednje leto. Začelo naj bi se 25. februarja.
Obtožnica ZDA proti Assangeu ima 18 točk. Med drugim je obtožen zarote z ameriško žvižgačko Chelsea Manning, ki naj bi ji pomagal dešifrirati geslo računalniškega omrežja ameriške administracije, in vohunstva. V primeru, da ga bodo spoznali za krivega, mu grozi do 175 let zapora.
ZDA so preiskavo zoper Wikileaks in Assangea sprožile leta 2010, povod pa so bile objave tajnih dokumentov v zvezi z vojno v Afganistanu, vojno v Iraku in ameriških diplomatskih depeš. Zaradi predaje sodelovanja z Assangeom je bila Manningova leta 2013 obsojena na 35 let zapora. Zaporno kazen ji je leta 2017 skrajšal predsednik Barack Obama, a je trenutno zopet v zaporu, ker ne želi pričati zoper Juliana Assangea.
