Štebe, sicer občinski svetnik in predstavnik Civilne iniciative Mengeš, kot prvopodpisani v skupinski ovadbi problematizira zaprtje in domnevno porušitev primarnega magistralnega vodovoda v sklopu medobčinskega vodooskrbnega sistema Krvavec občin Mengeš, Cerklje, Komenda, Šenčur, Vodice in Kranj v Topolah oz. na meji med občinama Mengeš in Komenda. Civilna iniciativa je pridobila pričanje dveh oseb, da so vodovod porušili, verjetno v letu 2016 ali 2017. Ali je temu res tako, pa naj pod površjem ugotavljajo kriminalisti, je dejal Štebe na današnji novinarski konferenci v Mengšu.
Gre za kazensko-odškodninsko porušitev, je prepričan Štebe, ki se je z zadevo obrnil tako na občinski svet kot na državno tožilstvo v Domžalah, a na nobenem od teh naslovov ni bil uspešen. Zato je svojo ovadbo naslovil na NPU.
Ovadba izpostavlja tudi »sum nezakonitega kazensko odgovornega ravnanja« pri odvzemu vodnih pravic Občini Mengeš na virih pitne vode Izviri pod Krvavcem krvavškega medobčinskega vodovodnega sistema. Ta postopek je izvedla Komunala Kranj pri državnem direktoratu za vode, Občina Mengeš pa ga ni preprečila.
Ovadba kot odgovorna osumljena izpostavlja mengeškega župana Jeriča ter direktorja javnega komunalnega podjetja Prodnik, ki naj bi bdelo nad porušitvijo vodovoda, Marka Faturja, kot odgovorne ter seznanjene pa dodaja še Komunalo Kranj, ministrstvo za okolje in prostor ter »druge seznanjene«.
Voda iz Krvavca kakovostnejša
Voda izpod Krvavca je bistveno bolj kakovostne od tiste iz domžalskih črpališč, saj slednjo med drugim ogrožajo številne nesanirane gramozne jame, v katere so se v preteklih desetletjih odlagali odpadki, in tudi odlagališče odpadkov pri Suhadolah podjetja Publikus, je opozoril Štebe. Voda iz domžalskih črpališč je »od pet- do 10-krat bolj kontaminirana« od tiste izpod Krvavca, med drugim z nitriti in pesticidi, je poudaril. Prav tako je krvavška voda po njegovem prepričanju bolj ekonomična.
S prekinitvijo oskrbovanja z vodo s Krvavca se je »poseglo v premoženje, pravice in vrednote občanov občine Mengeš, državljanov in davkoplačevalcev«, je dodal predstavnik Civilne iniciative Mengeš. Občani so namreč v času izgradnje vodovoda vanj vlagali tudi lastna sredstva in pomagali kopati.
Ob tem je prekinitev oskrbovanja s to vodo v nasprotju s sklepi občinskega sveta iz leta 2009, ki se je izrekel za to, da Občina Mengeš ohrani dosedanjo oskrbo s pitno vodo izpod alpskega območja Krvavca ter da občina zagotovi svoj delež virov za modernizacijo in morebitno povečanje zmogljivosti obstoječega vodovodnega sistema.
Na drugi strani so, ker so se pravicam do vode izpod Krvavca odrekli v Mengšu, te povečale preostale občine, najbolj občina Cerklje, v manjših deležih pa še Šenčur, Vodice in Kranj, je poudaril Štebe. »Interes moramo iskati tam, kjer so pobrali največ vodnih pravic,« je ob tem odgovoril na vprašanje, komu je sporno delovanje mengeške občine v interesu.