»Le zakaj je ta stavba tako zanimiva za turiste?« skuša Mike k sodelovanju in klepetu spodbuditi skupino turistov, ki se bolj kot z njim ukvarjajo s telefoni. »Ko so jo maja 1931 odprli, je bila s 443 metri najvišja stavba na svetu. Sčasoma ni postala samo ikona New Yorka, temveč tudi simbol človeške moči v eni najhujših gospodarskih kriz,« nagovori zbrano druščino, ki ga zdaj že posluša z odprtimi usti. A ne zaradi zakladnice njegovega znanja o stavbi Empire State Building, temveč edinstvenega razgleda, ki ga ta ponuja. Živahne ulice Manhattna, na katerih se vidijo kot mravlje veliki rumeni taksiji, na otroške kocke spominjajoče sive stavbe in malce naprej Centralni park, ki daje sivini betona potreben kontrast.
»Dirka v nebo«
Stavbi so s pred kratkim končano 165 milijonov dolarjev vredno obnovo vrnili star sijaj. Sto dve nadstropji visokemu velikanu so zamenjali okna – na najvišji razgledni točki zdaj segajo od tal do stropa, izboljšali so izolacijo, s katero bodo zelo zmanjšali porabo energije, poskrbeli za krajšanje čakalnih vrst, postavili pa tudi muzej, v katerem obiskovalci izvedo vse o zgodovini stavbe. Francoski arhitekti so s postavitvijo 300-metrskega Eifflovega stolpa leta 1889 ameriškim kolegom vrgli rokavico in jih izzvali h gradnji vse višjih stavb. V začetku 20. stoletja je bila »dirka v nebo«, tekma za najvišji nebotičnik v New Yorku (in avtomatično tudi na svetu), v popolnem razcvetu – prvi je bil MetLife, sledila je stavba Woolworth, v letu zloma newyorške borze se je z 255 metri na vrh seznama zavihtela stavba Bank of Manhattan. Sledil je dvoboj velikanov.
Walter Chrysler je takrat že gradil nebotičnik, katerega višine ni razkril vse do odprtja, v bitko pa se je z nakupom parcele na stičišču 34. ulice in 5. avenije podal nekdanji podpredsednik General Motorsa John Jakob Raskob. »Bill, kako visokega lahko narediš, da se ne prekucne?« je po legendi sodeč pobaral enega od arhitektov. »Veste, največja težava ni bila v gradnji, temveč v tem, da niso vedeli, kako visoka bo Chryslerjeva stavba. Najprej so Empire State povišali za pet nadstropij, na 85, in jo tako prerasli samo za nekaj več kot meter. A Raskob ni mirno spal. Na smrt ga je bilo strah, da ga bo Chrysler pretental in v zadnjem trenutku iz konice stolpa v zrak potisnil kakšno palico,« Mike vztraja z razlago, četudi se je skupina razkropila, da naredi nujne fotografije. Raskob je boj obrnil v svoj prid s postavitvijo »klobuka« na stavbo ter s 443 metri višine za več kot sto metrov presegel Chryslerja. Stavbo so v pičlem letu in 45 dneh postavili predčasno in za kar devet milijonov dolarjev manj od sprva 50 načrtovanih. Empire State je titulo najvišje zgradbe na svetu nosil vse do leta 1972, ko so v New Yorku postavili Svetovni trgovinski center. »Po napadu na dvojčka je znova postal najvišja stavba v New Yorku,« tiho pove Mike, medtem ko se skupina malce živčno prestopa.
Najljubša stavba Američanov
Le dan prej so namreč v 86. nadstropju razorožili in prijeli moškega, ki je naokrog mahal z nožem. Kaj veliko incidentov v stavbi v 88-letni zgodovini ni bilo: v dveh streljanjih sta umrla dva človeka. Več jih je umrlo zaradi samomora – nekje okoli 30, dva sta po (ne)srečnem naključju zaradi doskoka nadstropje nižje preživela. »Se je pa vanj leta 1945 zaradi goste megle z bombnikom zaletel ameriški pilot,« z zanimivimi zgodbami pozornost skupine ohranja Mike. Umrlo je 14 ljudi, upravljalka dvigala pa je s preživetim padcem 75 nadstropij v globino postavila Guinnessov rekord.
Stavba nosi tudi lepše zgodbe. V anketi izpred desetih let so jo Američani razglasili za njihovo najljubšo stavbo, mediji so jo opisovali kot enega sedmih inženirskih čudežev modernega sveta, mnogokrat pa se je tudi pojavila v knjigah, nanizankah in filmih. Med najbolj znanimi so King Kong, Superman in Romanca v Seattlu.
