V Društvu arhitektov Ljubljana (DAL) se zavedajo, da ob urejanju našega glavnega mesta nekatera poglavja ostajajo prezrta. Zato so pripravili obsežno razstavo v sklopu serije razstav Vizije so, ki že od leta 2005 opozarjajo na številne parametre prostorskega razvoja v Sloveniji. Ideja projektov Vizije so je tudi predlagati in ponuditi v razmislek smernice za oblikovanje oziroma nadaljnji razvoj posameznih urbanih ambientov. Z arhitekturno razstavo Vizije so 14 – Spregledano? odpirajo vprašanja o urejanju urbaniziranih vasi, vilskih četrti in stanovanjskih sosesk v Ljubljani.
Razstavo, ki je del programa Meseca prostora 2019, so pripravili v DAL s sodelovanjem študentov in mentorjev Fakultete za arhitekturo UL Mitje Zorca, Polone Filipič, Ilke Čerpes, Klare Zalokar, Sinana Mihelčiča, Aleksandra Vujovića ter v posvetovanju z zavodom za varstvo kulturne dediščine. Ogledate si jo lahko v Galeriji Kresija v Ljubljani do 28. novembra, dan pred zaprtjem, 27. novembra, bodo pripravili tudi omizje, kjer bodo sodelovali vodja oddelka za urejanje prostora MOL Miran Gajšek, predstavnica ZVKDS Darja Pergovnik, Martina Lipnik in Janez Lajovic.
Med kapitalom in razvojnimi potenciali
O urejanju urbaniziranih vasi, vilskih četrti in stanovanjskih sosesk v Ljubljani so organizatorji v uvodu zapisali: »Ljubljane ne zaznavamo le v razmerju med zgoščenim mestnim središčem in razpršeno periferijo. Zaradi okoliščin zgodovinskega razvoja se v mestu uravnoteženo prepletajo raznotera urbana območja, kar ji kljub majhnemu obsegu daje metropolitanski značaj. Kolaž urbanih območij s svojstvenim prostorskim izrazom je nosilec identitete mesta in posameznih mestnih skupnosti, kot so Šiška, Bežigrad, Trnovo, Rožna dolina in Štepanjsko naselje. Tako kompleksen mestni organizem je z vidika urbanističnih določil izrazito težko regulirati.«
Na razstavi izpostavljajo območja urbaniziranih vasi, kot so Štepanja vas, Ježica, Spodnja Šiška, stanovanjskih vil v zelenju, kot so Rožna dolina, Južni Bežigrad, Mirje, Kodeljevo, ter stanovanjskih sosesk, kot so Savsko naselje, BS3, Štepanjsko naselje in Murgle, ki zaradi preveč splošnih urbanističnih določil hitro izgubljajo svojstven značaj in v veliki meri tudi kakovost bivanja. Opozarjajo, da intenzivna pozidava, ki spreminja prevladujočo tipologijo in morfologijo, drugačna raba površin ali drugi posegi niso vsesplošno primerni, na kar opozarjajo tudi številne civilne iniciative. Izvor spregledanih razvojnih potencialov so detektirali v konfliktu interesov kapitala na eni strani, ki želi maksimizirati pozidavo, ter nerazumevanja lokalnih skupnosti za kakovosten razvoj in vztrajanja pri statusu quo na drugi.
Urbanizirana vas, vilska četrt, stanovanjska soseska
Navedena nasprotja in preveč splošne urbanistične usmeritve so izziv za arhitekturne ustvarjalce, ki naj bi občutljivost za lokalne posebnosti in izročilo prostora prevajali v sodobne in inovativne projektne rešitve. Le s posebno obravnavo in mehanizmi urejanja teh občutljivih urbanih območij lahko zagotovimo skladen prostorski razvoj tudi v prihodnje. Avtorji skozi razstavo podajajo tudi shemo treh konkretnih predlogov za reševanje problematike, obenem pa podrobno predstavijo rešitve skozi posamezne primere.
Kot primer urbanizirane vasi predstavijo Spodnjo Šiško, kjer je neposredna ohranitev izvorne vaške pozidave danes smiselna le v primerih izjemne kulturne, zgodovinske ali ambientalne vrednosti. Kakovost bivanja na vasi, v neposrednem stiku z zemljo in proizvodnim vrtom, s poudarjenim človeškim merilom stavb in ureditvami ter povezano skupnostjo, pa je tudi ob povečanju gostote pozidave in števila stanovanjskih enot lahko dober zgled trajnostnega, sonaravnega in samooskrbnega bivanja v mestu prihodnosti.
Primer vilske četrti Južni Bežigrad predstavlja stavbni tip vile, ki omogoča organizacijo več stanovanjskih enot in je z zmerno gosto pozidavo v skladno urejeni mestni četrti z bivalnimi vrtovi aktualen tudi za sodobno mesto. Četrti vil z vrtovi blažijo vplive toplotnega otoka ter pomembno prispevajo k biološki raznovrstnosti urbanega okolja.
Kot stanovanjsko sosesko so izpostavili primer Štepanjskega naselja, kjer ljudje radi živijo in skupaj s svojim naseljem določajo duha kraja. Študije možnih dograditev, ki so jih izdelali študenti in študentke urbanizma na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani, raziskujejo, kateri so gradniki duha tega kraja in kako jih lahko na različne načine vgradimo v načrte novogradenj. Prikažejo tri variantne rešitve. Vsaka izmed njih temelji na enem od obstoječih gradnikov duha kraja: prva izpostavlja povezanost javnega prostora, druga jasno določa rob grajenega in tretja nadaljuje dominantno podobo naselja s skupinami visokih stavb. Opazovalcu prepuščajo presojo, katera podoba je skladna z današnjim duhom kraja.
