Ob skorajšnjem ponovnem dvigu minimalne plače in nevarnostih še večje plačne uravnilovke so delodajalske organizacije, sindikati in ministrstvo za delo pospešili aktivnosti za nov socialni sporazum in prenovo že zdavnaj zastarelega plačnega sistema v zasebnem sektorju. Sindikati so svoj usklajeni predlog socialnega sporazuma ministrstvu posredovali že spomladi, v prihodnjem tednu naj bi enako storili tudi delodajalci. Ko bodo na ministrstvu prejeli skupni predlog vseh petih reprezentativnih delodajalskih združenj, bodo določili časovnico za pripravo in začetek pogajanj o novem socialnem sporazumu; po nekaterih ocenah bi ga lahko Ekonomsko-socialni svet (ESS) začel obravnavati januarja.
Ministrstvo za delo je nalogo, da pripravi socialni sporazum, ki ga nimamo že od leta 2015, ko so od njega odstopile delodajalske organizacije, dobilo letos aprila, prvi rok za začetek pogajanj pa je potekel konec maja. Del zamude je mogoče pripisati neusklajenosti in različnim pogledom delodajalske strani, ki je spomladi pripravila tri različne predloge: enega Gospodarska zbornica Slovenije (GZS), drugega Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS), tretjega pa skupaj Združenje delodajalcev Slovenije (ZDS), Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije (ZDOPS) in Trgovinska zbornica Slovenija (TZS). Krivdo gre po oceni delodajalcev in sindikatov iskati tudi v premajhni aktivnosti ministrstva, ki menda od maja do septembra ni storilo ničesar, za nov zastoj pa so znova poskrbeli delodajalci, ki so septembra prekinili socialni dialog, saj se niso strinjali, da predloge zakonov v državni zbor vlagajo mimo ESS. Socialni partnerji so včeraj podpisali spremembe pravil o delovanju ESS in spremembe protokola o spoštovanju in spodbujanju socialnega dialoga, po katerih bo ta organ odslej lahko obravnaval tudi nevladne zakonske predloge. S tem se je socialni dialog znova obnovil.
Dodatki bi postali sestavni del osnovne plače
Mitja Gorenšček, izvršni direktor GZS, je povedal, da bo delodajalski predlog socialnega sporazuma vključeval tudi izhodišča za prenovo plačnega modela. »Zavzemamo se za plačni model, ki bi bil bolj pregleden in manj diskriminatoren, takšen, pri katerem plača ne bi bila več sestavljena iz nepreglednih dodatkov in posebnosti, ki so značilne za sedanji sistem. Dodatki bi postali del osnovne plače, ostali bi le dodatki za nočno, nedeljsko in praznično delo. S tem bi dobili višje osnovne plače in manjšo uravnilovko med plačami različnih zahtevnostnih stopenj,« je pojasnil Gorenšček in ob tem dodal, da bi relativna razmerja med tarifnimi razredi še naprej ostala v domeni kolektivnih pogodb dejavnosti in delodajalcev.
Na GZS so svoj prvotni predlog Socialnega sporazuma za prenovo plačnega sistema in rast plač 2019–2025 sicer predstavili že marca letos, a je ta, kot smo poročali, naletel na precejšnje neodobravanje med drugimi delodajalskimi organizacijami, saj je med drugim predvideval kar 24-odstotni dvig povprečne bruto plače do leta 2025 in zavezo za uresničitev zahteve sindikatov o izenačitvi minimalne plače s plačo prvega tarifnega razreda. Gorenšček pravi, da so svoj predlog plačnega modela nekoliko modificirali in z drugimi delodajalskimi združenji v zadnjem obdobju stališča glede plač precej zbližali.
Mrtvi tek
Generalni sekretar ZDS Jože Smole, ki naj bi uskladil skupni predlog delodajalcev, je povedal, da druga delodajalska združenja novega predloga GZS ne poznajo. »Iz raznih strani sicer slišimo za različne predloge, a nihče jih ne da na mizo. Dokler bo tako, ni pričakovati resnih pogovorov, ki jih lahko izvedemo le za pogajalsko mizo in ob sodelovanju vseh treh socialnih partnerjev,« je poudaril Smole in pojasnil, da so prvotni predlog GZS preučila vsa druga delodajalska združenja, ga posredovala v strokovni pregled tudi na ekonomsko fakulteto in sklenila, da je v nekaterih delih škodljiv za gospodarstvo in tako neprimeren za nadaljnjo obravnavo.
Da je vsa zadeva že nekaj časa »v mrtvem teku«, se strinja tudi predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Lidija Jerkič. Ob tem dodaja, da prihaja od delodajalcev v nekaterih panogah, denimo v komunali in tekstilni industriji, do pobud za sklenitev novih plačnih modelov na ravni dejavnosti. »Zato smo se v okviru ZSSS dogovorili, da bomo pogajanja za nov plačni dogovor odklanjali, dokler ga ne sprejmemo na državni ravni. Če bi imela vsaka panoga svoj plačni model, bi to naredilo še večjo zmedo,« je dejala Jerkičeva.
Sindikalne centrale pričakujejo tudi pogajanja o novi splošni kolektivni pogodbi za gospodarstvo, ki je po odpovedi delodajalcev nimamo že vse od leta 2006. Predlog krovne kolektivne pogodbe so v ZSSS in Pergamu, kot smo že poročali, pripravili marca letos in v njem določili nove tarifne razrede ter obvezne enotne minimalne standarde, ki bi veljali za vse zaposlene v zasebnem sektorju, prav tako pa tudi za samozaposlene, ekonomsko odvisne osebe ter za dijake in študente, ki pri delodajalcu opravljajo prakso. Na delodajalski strani pa vztrajajo, da bi se o novi splošni kolektivni pogodbi lahko začeli pogovarjati šele po sprejemu socialnega sporazuma, sicer pa so, vsaj v ZDS, do takšnega krovnega dokumenta na državni ravni precej zadržani.
