Parkinsonovo bolezen prepozna po vonju

Ob tem je prepoznala tudi svoj izjemen naravni dar, zaradi katerega je danes del ekipe znanstvenikov, ki v Manchestru razvijajo test za zgodnje prepoznavanje bolezni, za katero je umrl njen mož. Joy Milne namreč po vonju prepoznava bolezni, najbolj zagotovo prav Parkinsonovo. Milnejeva pravi, da je njen čut vonja tako razvit, da je nekje med človekom in psom. Kavo vonja, še preden stopi v kavarno, svoje vnuke zavoha, še preden vstopijo v njeno hišo. Upokojena medicinska sestra, ki je negovala na tisoče bolnikov, pravi, da ima Alzheimerjeva bolezen vonj po rženem kruhu, sladkorna bolezen po laku za nohte, rak po gobah in tuberkuloza po mokrem kartonu. Da ima njen mož drugačen vonj kot prej, je Joy prvič zaznala leta 1981 – njen mož Leslie je bil takrat star nekaj čez 30 let. Bil je uspešen anestezist, primarij velike bolnišnice. Nekega večera, ko je prišel domov, je imel vonj najstnika, ki preveč redko pere svoja športna oblačila. Naj se v prihodnje pogosteje tušira, mu je dejala, na to, da bi lahko bil bolan, takrat ni pomislila. Trideset let kasneje je z možem, ki so mu medtem že postavili diagnozo, obiskala skupino za samopomoč v občinskem centru škotskega mesteca Perth. Vseh dvanajst sodelujočih v skupini je imelo enak vonj kot njen mož. Potem sta skupino obiskala še enkrat in Milnejeva se je prepričala, da bolezen res lahko prepozna po vonju. Na to je kasneje opozorila vodjo centra za regenerativno medicino v Edinburghu, a je ta sprva ni jemal resno. Čez nekaj mesecev pa je Milnejevi prinesel 12 majic, šest od njih so nosili Parkinsonovi bolniki. Milnejeva je zaznala, da ima vonj po Parkinsonovi bolezni sedem majic. Nekaj mesecev po tem obisku so Parkinsonovo bolezen odkrili še pri enem lastniku majice, katere vonj je zaznala že Milnejeva, čeprav je lastnik majice tedaj še veljal za zdravega.