Negodovanje republikancev, da je bilo pričevanje prvih dveh poklicanih na javno zaslišanje v preiskavi Trumpove domnevne zlorabe položaja s pritiski na ukrajinskega predsednika nezadostno, je bilo do neke mere upravičeno. George Kent, na zunanjem ministrstvu zadolžen za evropske in evrazijske zadeve, in William Taylor, vodja ameriškega veleposlaništva v Ukrajini, sta o spornem julijskem pogovoru Donalda Trumpa z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim namreč na pričanju v odboru za obveščevalne dejavnosti predstavniškega doma govorila »iz druge roke«. Takšno je bilo tudi Taylorjevo razkritje še enega Trumpovega telefonskega pogovora, o katerem ni nič povedal na svojem prvem, še tajnem zaslišanju pred odborom za obveščevalne dejavnosti pred slabim mesecem dni.
Novorazkriti pogovor naj bi se odvil dan po Trumpovem pogovoru z Zelenskim 25. julija letos. Ameriški predsednik naj bi klical veleposlanika ZDA pri Evropski uniji Gordona Sondlanda, ko je bil ta ravno v neki restavraciji v Kijevu. Taylor je, kot je zatrdil, za ta pogovor izvedel šele minuli petek, znova prek tretje osebe, pogovor pa naj bi dokazoval, da je predsednik svojo zunanjepolitično udejstvovanje načrtno zlorabil proti tekmecu v domači volilni areni.
Sondland nova ključna priča
Vietnamski veteran Taylor ni povsem nepristranska priča v ukrajinski zanki, v katero demokrati lovijo Trumpa, potem ko so se končno zedinili, da ga iz Bele hiše spravijo z ustavno obtožbo in ne čakajo na vselej negotovo voljo volilcev prihodnjo jesen. Kot ameriški veleposlanik v Ukrajini je Taylor za časa administracije Georgea Busha mlajšega neuspešno lobiral, da bi spravil Ukrajino v Nato, in podpihoval konflikt z Moskvo, Trumpovo zadržanje vojaške pomoči Ukrajini pa je avgusta označil za noro in kot darilo Rusiji v njenem podjarmljenju Ukrajine.
Izhodišče za očitno nov vrhunec javne preiskave bo današnje pričanje uslužbenca zunanjega ministrstva Davida Holmesa za zaprtimi vrati odbora za obveščevalne dejavnosti. Holmes je bil v Kijevu prisoten, ko je Sondland govoril s Trumpom, in njemu naj bi Sondland nato dejal, da predsednika bolj zanima preiskava o bivšem podpredsedniku in kandidatu za demokratsko predsedniško nominacijo Joeju Bidnu in njegovem sinu Hunterju kot odnosi z Kijevom. Nadaljevalo pa se bo prihodnji teden, ko bo zaslišan prav Sondland.
Jutri bo pred obveščevalnim odborom pričala bivša veleposlanica v Ukrajini Marie Yovanovitch. O Trumpovem komuniciranju z Zelenskim ne more govoriti, saj je bila že prej odmevno odpoklicana na temelju izmišljenih obtožb, v resnici pa zaradi dvotirne Trumpove politike do Ukrajine, ki ji je nasprotovala. Drugi tir do Kijeva je potekal prek Rudyja Giulianija, predsednikovega osebnega odvetnika, svoj čas župana New Yorka. Karierna diplomatka, ki jo je za veleposlanico v Ukrajini imenoval še Obama, je na zaprtih zaslišanjih že pojasnjevala, da je bila nenadoma odpoklicana, ker je kot zavzeta podpornica preiskav korupcije stopila na žulj nekaterim v Ukrajini, predvsem pa, ker ni sledila navodilom iz Washingtona, naj spodbuja preiskovanje Bidnovih. Ob zamenjavi na predsedniškem položaju v Ukrajini so jo nekateri predstavljali tudi kot vneto podpornico poraženega Petra Porošenka.
Trump se dela nevednega
Trump je v sredo ob turškem predsedniku Recepu Tayyipu Erdoganu novinarjem zagotavljal, da o omenjenem telefonskem pogovoru s Sondlandom ne ve nič oziroma se ga ne spomni. Danes se je oglasil tudi ukrajinski zunanji minister Vadim Pristajko in dejal, da Sondland vsaj v pogovorih z njim ni nikoli povezoval preiskave Bidnovih z vojaško pomočjo. Novinarji so o prvem javnem zaslišanju v preiskavi pred ustavno obtožbo Trumpa pobarali tudi Kremelj. Dmitrij Peskov, Putinov tiskovni predstavnik, je dejal, da Rusija »ni v položaju, da bi presojala… To absolutno ni naša stvar. Ne bi želeli tega komentirati,« je delal za agencijo Tass, a hkrati omenil, da se Rusija omenja v raznih škandaloznih aferah, s katerimi v resnici nima nič.
