Zdaj prihaja za nas pomemben čas. Upamo, da nam bo luksemburško sodišče potrdilo, da imamo prav: Hrvaška krši načela evropskega prava. Upamo, da bo končno nekdo po vseh izogibanjih in sprenevedanjih Jean-Clauda Junckerja razsodil nam v prid. Komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs) s predsednikom Matejem Toninom pa ravno zdaj analizira in poudarja »naše« napake. Strinjam se s tem, kar je v Dnevniku 13. 11. zapisal gospod Aurelio Juri: »Odgovornost pač preiskuješ takrat, ko ti nekaj spodleti, ne pa ko je 'igra' še povsem odprta.« In nihče vas ne napada, Matej Tonin, samo ugotavljamo, da to za Slovenijo ni prav nič koristno.
Res je težko razumljivo, da sta bila slovenski sodnik Sekolec in slovenska vladna agentka Drenikova tako nespametna. (Večkrat sta se za to že opravičila.) Drži, kar pravi Karl Erjavec: »Že vsak šolarček, ki gleda Jamesa Bonda, ve, da po fiksnih linijah ni varno komunicirati.« Kljub temu je šel arbitražni postopek naprej. Zato ne vem, poslanec Matej Tonin, o kakšnem arbitražnem fiasku govorite (Dnevnik, 14. 11.) in potem nadaljujete. »S tem, da nekateri s svojimi ravnanji uničijo strateško pomembne projekte za Republiko Slovenijo, in to brez posledic, se ne morem sprijazniti.« So mar bili projekti uničeni? Ne, niso bili, samo Hrvaška arbitražne razsodbe noče izvajati. In kaj vi v resnici želite? Preprečiti morebitne napake v prihodnje? Ali pa bi se radi šli pogrom in vso odgovornost zvalili na »nekatere naše«?
Razmišljam, da bi bilo dobro spremeniti naslov te pisemske polemike, ki jo je gospod Juri naslovil kot »samokastracija«. Ne verjamem, da je večina Slovencev tako neumna ali mazohistična, da bi se kar sami kastrirali. Kastrirati nas hočejo le nekateri od nas. Tisti preveč potentni.
Polona Jamnik, Bled
