Sodnica Andreja Lukeš je Žlendra v ponovljenem sojenju marca letos obsodila na 15 let zapora zaradi napeljevanja h krutemu dejanju 9. oktobra 1993, v katerem so v svojem stanovanju pod streli Radovana Joksića padli lastnik enega od beograjskih butikov Nebojša Salatić, njegova partnerica Slavica Kovačević in njun mladoletni nečak. A je višje sodišče sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje.
Višji državni tožilec Darko Simonič je na današnjem začetku novega sojenja pred sodnico Lukeševo predstavil nekoliko modificirano obtožnico, v kateri je glede na sklep višjega sodišča podrobneje opredelil namen očitanega kaznivega dejanja. »Obdolženca sta žrtve z orožjem prisilila, da so vstopili v stanovanje z namenom, da v stanovanju vzameta denar oziroma zanju vredne stvari, na podlagi česar je utemeljeno zaključiti, da je bilo očitano kaznivo dejanje storjeno iz koristoljubnosti, pa tudi z namenom, da si olajšata storitev oziroma dokončanje kaznivega dejanja ropa,« je navedel.
Tožilstvo vztraja pri dokazih, ki jih je predložilo na predhodnem sojenju, prav tako po ocenah tožilstva ni treba ponovno zaslišati prič. S tem se je načeloma strinjal tudi Žlenderjev zagovornik Franci Košar, a je zahteval zaslišanje priče Miloša Bjelice, ki ga na predhodnih sojenjih niso uspeli zaslišati, saj ni bil dosegljiv slovenskim pravosodnim organom.
Sodnica je Košarjevemu predlogu ugodila, zato bodo ponovno poskušali doseči Bjelico za pričanje prek videokonference. Ni pa Lukeševa še sprejela odločitve glede zahteve obrambe, da se iz dokaznega gradiva izloči pričanje Jeronima in Nataše Žlender, ker pred pričanjem naj ne bi bila deležna ustreznega pravnega poduka. Če bo temu ugodila, bo morala prepustiti sojenje drugemu sodniku, saj se je sama s tem dokaznim gradivom soočila na predhodnem sojenju. Nadaljevanje glavne obravnave je razpisala za 9. december.
Višje sodišče je dalo prav pritožbi obdolženčevega zagovornika, ki je prvostopenjskemu sodišču očital nejasnost in nasprotja v izreku sodbe. Lukeševa je namreč presodila, da je Žlender svojega pajdaša k trojnemu umoru napeljal z namenom, da ju žrtve ne bi mogle izdati, da sta jih oropala. Vendar je bilo v sodbi po poročanju časnika Večer nerazumljivo pojasnjeno, da so bili pokojni ustreljeni zato, da ne bi mogli spregovoriti o kaznivem dejanju, ki sta ga obdolžena deloma že izvršila.
Žlender, ki se brani s prostosti, je bil leta 2015 na prvem sojenju oproščen, a je tudi takrat višje sodišče sodbo razveljavilo in odločanje vrnilo na prvo stopnjo novi sodnici.
Najbolj je Žlendra obremenil Joksić, ki zaradi treh umorov v Srbiji že nekaj časa prestaja 40-letno zaporno kazen. Na sojenje v Maribor ga sicer ni bilo, je pa v zaslišanjih po videokonferenci večkrat zatrdil, da je bil Žlender tisti, ki je imel glavno vlogo pri dejanju, saj se je za streljanje odločil šele, ko ga je ta vprašal: »Kaj čakaš? Streljaj. Mrtva usta ne govorijo.«
