Poročna dvorana blejske občine je danes pokala po šivih. V njej so se zbrali vsi deležniki z Bleda, pridružili so se jim tudi Bohinjci, da bi državi sporočili: »Povsem legitimno zahtevamo južno razbremenilno cesto. Ne čez nekaj let, zdaj! Zaslužimo si jo. V tem smo si enotni.«
Ne čez štiri leta, temveč takoj!
»V načrtih države smo razočarano prebrali, da naj bi južno razbremenilno cesto na Bledu, ki bo razbremenila središče Bleda, bližino jezera in pot proti Bohinju, začeli graditi šele leta 2023, končana pa naj bi bila leta 2031. Domačini, ki poznamo prometne tegobe, smo si enotni, da ni časa za debato. Poleti je prometno stanje štiri mesece povsem neznosno. Vsi zahtevamo čimprejšnji začetek gradnje. Od države pričakujemo, da bo spremenila svoje proračunske načrte oziroma prerazporedila sredstva,« je jasen blejski župan Janez Fajfar. Kot je dejal, je namreč ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek obljubila gradnjo obvoznice po fazah, s čemer se vsi vpleteni strinjajo, kljub temu da si še niso povsem enotni glede trase zadnjega dela obvoznice skozi Mlino. »S civilno iniciativo Mlino bomo še enkrat preverili njihove predloge. Ampak če naj bi šlo za gradnjo po fazah, bi cesto v vsakem primeru lahko začeli graditi,« meni župan.
Z njim se strinja tudi predstavnica civilne iniciative Mlino Sonja Dornik. »Odločili smo se, da drugače nagovorimo državo in jo povprašamo, ali pozna svoj dolg do Bleda, ki ga je v strategiji gospodarskega razvoja leta 2004 prepoznala kot pomembnega na nacionalni ravni. Jezero je kronični bolnik, katerega zdravstveno stanje je treba izboljšati, in velik pomen pri tem ima južna razbremenilna cesta. Jezero je gradnik blejskega turizma, odločitev države za začetek del leta 2023 pa je po našem mnenju nacionalna sramota,« opozarja.
Za domačine in za turiste
Brez južne razbremenilne ceste na Bledu težko uresničujejo strategijo zelene destinacije, za katero so se zavezali, opozarja direktor Turizma Bled Tomaž Rogelj. »Bled se v svetu predstavlja kot trajnostna destinacija, ne samo za turiste, ampak tudi za domačine. Pomembno je, da ohranimo, kar imamo, in da v prihodnje z manj prometnimi zamaški in manj prometa ob jezeru zagotovimo boljše doživetje gostom in boljše življenje domačinom,« je prepričan.
Podobno meni tudi Monika Ravnik, podžupanja sosednje občine Bohinj. »Kar polovica delovno aktivnih iz Bohinja se vsak dan vozi na delo skozi Bled. Obremenjeni so z zastoji, njihove poti v službo ali domov so poleti dolge tudi po tri ure ali več. Tudi reševalci z Bleda v Bohinj v poletni gneči z reševalnimi vozili potrebujejo več časa. Država se hvali z Bledom in Bohinjem, zato smo prepričani, da je gradnja obvoznice nujna in pričakujemo, da bo k njej pristopila takoj.« Z njo se strinja tudi direktor Turizma Bohinj Klemen Langus. »V skupnosti Julijske Alpe veliko naredimo za umirjanje prometa, a sami vsega ne moremo postoriti,« priznava. S prometnimi zamaški se vsaj štiri mesece na leto ubadajo tudi krajani Bohinjske Bele, ki spada k občini Bled, pravi Miha Žvan, predsednik Društva za varstvo okolja Bled. V društvu prav tako pozivajo državo, naj čim prej začne dela, saj je takšna enotnost Blejcev pravzaprav nastopila prvič po 50 letih. »Blejsko jezero je bistveni del Bleda in naravna vrednota državnega pomena. Cilj je, da država umakne promet od te naravne vrednote, ne pa da z neizgradnjo onemogoča razvoj kraja, ki želi biti prijazen za pešce in kolesarje. Ti so zdaj vpeti v kolone avtomobilov, kjer so deležni izpušnih plinov, odplake s ceste, ki je preblizu jezera, se stekajo vanj in stanje se iz leta v leto slabša.«
