K temu, da je ustavno sodišče do svoje končne odločitve o (ne)dopustnosti parlamentarnega zasliševanja sodnikov in tožilcev to možnost začasno zadržalo, si je poslanec Žan Mahnič drznil (citiram po Delu) izjaviti tole: »Torej je mafija zaščitila mafijo«! In dodal, da so pravosodni organi pri nas »mali bogovi, tisti posvečeni, katerih se nič ne sme vprašati in ki nikoli za nič ne odgovarjajo«. Ni res: lahko se jih vpraša in tudi odgovarjajo (resda premalokrat), toda v postopkih, ki so za to jasno predpisani. Če kakšni poslanci mislijo, da so ti postopki slabi ali neučinkoviti, naj jih z zakonom spremenijo, saj so oni naš zakonodajalec. Da si neki poslanec drzne tako žaliti ustavno sodišče in še vse pravosodje zraven, je pa nekaj tako nezaslišanega, da bi to zahtevalo takojšnjo in najostrejšo reakcijo tako najvišjih predstavnikov države na čelu s predsednikom republike, pa tudi vseh odgovornih medijev in javnosti. Toda doslej se ni še zganil nihče.
V britanskih in ameriških pojmovanjih in praksi je »contempt of court« (zaničevanje sodišča) nekaj tako nedopustnega in tudi ostro kaznovanega, da si tega zlepa nihče ne privošči – pri nas ima pa tudi država do spoštovanja svojih sodišč tako malomaren odnos, da v spisku kaznivih dejanj takega, kaznivega ostreje kot navadne žalitve, delikta sploh ni. Zdaj, ko se pripravlja dopolnitev kazenskega zakonika, da bi se odpravil še en podoben absurd (da ustanavljanje in celo javno izzivanje raznih paravojaških skupin sploh ni kaznivo!), bi bilo treba odpraviti še tega – sta oba povsem nesprejemljiva. Poslanec Mahnič pa naj pred sodiščem takoj odgovarja vsaj za »navadno« žalitev po 158. členu KZ. Ker je za to zdaj potreben predlog žaljenega organa (kar je vsaj za sodišča zame prav tako povsem neprimerna določba), javno pozivam predsednika republike in ustavno sodišče, da tak predlog nemudoma vložita oba, morda celo kar oba skupaj.
Matevž Krivic, bivši ustavni sodnik
