»Ob prevzemu brezplačne vstopnice vas prosimo za prispevek v višini /.../ in se vam že vnaprej zahvaljujemo.« Takšna in podobna besedila so na vabilih, ki jih za svoje dogodke pošiljajo slovenske kulturne ustanove, vse pogostejša. Nekje so ti prispevki prostovoljni, drugod obvezni; zdi se, da odločitev za ta ukrep izvira tudi iz tega, da odgovorni zaznavajo, da imajo (pre)veliko število povabljencev ali tistih, ki menijo, da so do brezplačnih vstopnic iz nekega razloga upravičeni – kajti že tradicionalno se na seznamih povabljenih poleg sodelavcev, novinarjev, kritikov, fotografov, predstavnikov stroke ali sponzorjev znajdejo še druge javne osebnosti, tudi politiki.
Kulturni evro ne pozna izjem
Med prvimi, ki so se odločili za pobiranje tovrstnega prispevka ob prevzemu brezplačne vstopnice, je bil Kino Šiška, kjer so tako imenovani kulturni evro uvedli na začetku leta 2014, in sicer v obliki obveznega samoprispevka v višini dveh evrov, ki ga ob prevzemu svoje vstopnice plača prav vsak obiskovalec, vpisan na seznam gostov ali novinarjev, akreditiranih za dogodek, vključno z imetniki letnih vabil. »Obvezni samoprispevek je bil uveden zaradi prepleta dveh dejavnikov: prevelikih pričakovanj oziroma prevelikega števila upravičencev do brezplačnih vstopnic ter potrebe po dodatni podpori projektom mladih ustvarjalcev,« pojasni Rok Avbar iz Kina Šiška.
V petih letih so tako v skladu Kulturni evro zbrali skupno skoraj 35.000 evrov, ki so jih v tem času namenili prav toliko projektom mladih ustvarjalcev oziroma ustvarjalk do 29. leta. »Vsako leto objavimo javni razpis za izbrano področje in povabimo ustvarjalce k prijavam, komisija pa nato izbere enega izmed projektov.«
Dobrodelni razlogi
Drama SNG Ljubljana prejemnike vabil na premiere zaprosi, da ob prevzemu vstopnice vplačajo pet evrov v dobrodelni sklad Odstiramo nove svetove, ki so ga vzpostavili konec leta 2013 v sodelovanju z Zvezo prijateljev mladine Slovenije. Ta prispevek je prostovoljen, od novinarjev in sodelavcev pa ga niti ne pričakujejo. S pomočjo teh sredstev podelijo mladim iz socialno ogroženih družin brezplačne botrske abonmaje (vsako leto 70 abonmajev v skupni vrednosti 2570 evrov) in jim s tem omogočijo redne obiske gledališča. Doslej so podelili že 420 abonmajev v skupni vrednosti 15.420 evrov, z donacijami na premierah pa so v tem času zbrali 6445 evrov, s čimer so pokrili nekaj več kot tretjino lastnih investiranih sredstev.
»Vendar pa te donacije niso omejene samo na prejemnike vabil, saj lahko v sklad kdor koli vplača poljubno vsoto, prav tako je mogoče to pobudo podpreti z nakazilom dela dohodnine,« dodaja Jernej Pristov, vodja službe za odnose z javnostmi v ljubljanski Drami. Hkrati je sklad zgolj del njihovih prizadevanj za pomoč tistim, ki iz takih ali drugačnih razlogov težje pridejo do možnosti za obisk gledaliških predstav, denimo brezposelnim, brezdomcem, invalidom… Različnim društvom, s katerimi sodelujejo, so v zadnjih sedmih letih podarili 8505 vstopnic, brezposelnim pa še 1671.
Filantropija in mladi talenti
Slovensko mladinsko gledališče je obvezni prispevek ob prevzemanju brezplačne vstopnice (v višini dveh evrov) uvedlo pred tremi leti. Novinarjem in strokovni javnosti ga ni treba plačati, do brezplačnih vstopnic so upravičeni tudi invalidi in pa brezposelni, za katere je vstop povsem prost. »V lanski sezoni smo s tem zbrali 1846 evrov, ki smo jih nato septembra nakazali Slovenski filantropiji za nakup šolskih in drugih potrebščin za otroke begunce,« nam je povedala tamkajšnja vodja odnosov z javnostmi Helena Grahek.
Tudi v SNG Opera in balet Ljubljana od vseh vabljenih na premiero pričakujejo prispevek, in sicer pet evrov na vstopnico. »Na naše premiere običajno povabimo med 200 in 300 gostov, tako da na ta način zberemo med 1000 in 1500 evrov na predstavo,« razloži vodja za stike z javnostjo Barbara Čepirlo. »Zbrani znesek namenimo razvoju mladih plesnih in pevskih talentov, ki jih angažiramo v naše predstave.« Prispevek je obvezen, oproščeni so ga le novinarji in ustvarjalci.
Solidarnost z ranljivimi
Nekoliko drugače je pri neinstitucionalnih producentih, od katerih ministrstvo za kulturo zahteva zaračunavanje vstopnine za vse projekte, ki jih sofinancira država. »Pri teh ne smemo izdajati brezplačnih vstopnic, ampak je obvezni prispevek za vstopnico vsaj en evro,« pojasni Tamara Bračič Vidmar iz zavoda Bunker. »Tega se držimo, poskušamo pa se držati tudi svoje zaveze, da omogočamo dostopnost umetnosti prav vsem.«
Na njihovem festivalu Mladi levi, ki je načeloma brezplačen, tako vstopnice res stanejo simbolični evro, kar pa razumejo kot priporočen prostovoljni prispevek. »Obiskovalce spodbujamo, da prispevajo po svojih zmožnostih. Če ima kdo težave celo s simboličnim prispevkom, ga torej s svojim prostovoljnim prispevkom pokrije nekdo drug.« Ministrstvo sicer dopušča izdajo brezplačnih vstopnic za premierne dogodke in ranljive skupine, toda nalepka »ranljiva skupina« lahko osebo postavi v še bolj ranljiv položaj, zato vprašanje vstopnine na festivalu raje rešujejo solidarnostno. Na Mladih levih iz prostovoljnih in obveznih prispevkov običajno zberejo okoli 3000 evrov. »Že prej se odločimo, za kaj bomo sredstva namenili – na primer za nov projektor, nove reflektorje, letos ga bomo porabili za obnovo plesnega poda v Stari elektrarni, ki je že precej dotrajan.«