Javna preiskava, ki naj bi po nadejanju demokratov pripeljala do odstavitve predsednika Donalda Trumpa, se je začela z uvodnima nagovoroma predsedujočega odboru za obveščevalne dejavnosti demokrata Adama Schiffa in vodilnega predstavnika republikancev v njem Devina Nunesa. Prvi je izzvenel kot obtožnica s sklicevanjem na nedvoumne dokaze iz dosedanje tajne preiskave in zaslišanj, ki so bila delno že predstavljena javnosti. Posebej je poudaril, da je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski kot novinec v politiki nemudoma iskal tesne odnose z močnim zaveznikom ZDA, da pa je Trump to izkoristil za lastne volilne ambicije z zlorabo predsedniškega položaja tudi s pogojevanjem vojaške pomoči pomembni zaveznici v konfrontaciji z Moskvo.
Republikanci o prezrtosti
Nunes je skušal celotno demokratsko ravnanje predstaviti kot politični obračun s predsednikom po porazu njihove kandidatke na volitvah 2016, opozoril je tudi na benigne rezultate preiskave o ruskem vmešavanju v ameriške volitve, ko se je Trumpa skušalo skorajda predstaviti kot ruskega agenta. Dejal je še, da so demokrati v dosedanji preiskavi ignorirali predloge republikanskih kolegov v kongresu ter še posebej samo vlogo sina bivšega podpredsednika Joeja Bidna in Obamove administracije nasploh v korumpirani Ukrajini.
Kot prvi priči sta nastopila George Kent, zadolžen za evropske in evrazijske zadeve na ameriškem zunanjem ministrstvu, in bivši ameriški veleposlanik v Ukrajini v letih od 2006 do 2009 in od letošnjega junija odpravnik poslov v Kijevu. Občutno krajši uvodni zagovor Kenta je izzvenel v njegovem prepričanju kot kariernega nestrankarskega diplomata, da ZDA ne bi smele drugih držav vpletati v selektivne in z domačo politiko povezane preiskave, ker »takšna dejavnost spodkopava vladavino prava ne glede na državo«, ki je vpletena. Mnogo bolj konkreten je bil Taylor, ki je med drugim opisal svojo zmedenost zaradi občutka dvotirne ameriške politike do Ukrajine s strani Bele hiše in kongresa, v precej daljšem zagovoru od Kentovega pa navedel številne podrobnosti o stikih ameriških in ukrajinskih predstavnikov z jasnim prepričanjem, da je pri Trumpu šlo za pogojevanje vojaške pomoči in tudi samega obiska Zelenskega v Washingtonu s preiskavo dejavnosti Hunterja Bidna v ukrajinskem energetskem sektorju.
Trump zaposlen z Erdoganom
Večina vprašanj, ki so jih v nadaljevanju postavili najprej demokrati, je naslovljena prav na Taylorja, ki je že uvodoma celotno dogajanje postavljal v kontekst ameriško-ukrajinskih odnosov v siceršnjem sporu z Rusijo, ki spominja že na zaostreno ponovitev hladne vojne s Sovjetsko zvezo. Pritrjeval je da je ob izsiljevanju zaradi lastnih interesov Trump ogrožal tudi nacionalno varnost in svetovno varnost z odrekanjem pomoči Ukrajini. Republikanci bodo obrambo predsednika očitno gradili na preusmerjanju zaslišanja na vlogo Ukrajine in njenih najvišjih predstavnikov pri vpletanju na volitve 2016 z jasnimi namigi, da so bili močno vpleteni na strani Hillary Clinton ter upravičeno Trumpovo zahtevo, da v Kijevu to (in vlogo Bidna) raziščejo v dobrobit meddržavnih odnosov. Sam Trump, ki je sinoči po našem času v Washingtonu sprejel turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana, pa je dejal, da nima časa spremljati zaslišanja, ter ponovil, da gre za »lov na čarovnice«. Dodal je še, da ima predsedujoči kongresnemu odboru Schiff najete »televizijske odvetnike«, ker sam ne zna sestaviti niti enega vprašanja.
