Slab mesec zatem, ko je francoski predsednik Emmanuel Macron z vetom preprečil začetek pristopnih pogajanj Skopja (in Tirane) z EU, ga je v Parizu obiskal severnomakedonski predsednik Stevo Pendarovski. Očitno je pustil ob strani veliko zamero, da bi lahko sprejel čast in obiskal Macrona ter večerjal z njim.
Vsekakor Pendarovski ni bil iskren, ko je pred obiskom v pogovoru za pariški dnevnik Le Monde dejal: »Med ljudmi (v Severni Makedoniji) vlada jeza, to je res. A to ni bila odločitev Emmanuela Macrona, ampak celotnega evropskega sveta.«
Tudi novinar skopskega dnevnika Nova Makedonija Dejan Srbinovski je v pogovoru za Dnevnik govoril o velikem razočaranju v Severni Makedoniji. Po njegovih besedah bodo aprila 2020 na parlamentarnih volitvah »za odločitev EU plačali davek tisti, ki zdaj vodijo državo«, torej socialdemokrati. »Ker pa se vse stranke zavzemajo za članstvo v EU in Natu, je glede tega vseeno, kdo zmaga na volitvah,« je še dejal Srbinovski.
Obljube brez zagotovil
Francoski predsednik najprej zahteva spremembo načina sprejemanja novih članic, šele potem bi se lahko razmišljalo o novih pristopnih pogajanjih. Vsekakor se pri tem Macron obrača na francoske volilce, saj se ob veliki brezposelnosti bojijo širitve EU in novih priseljencev.
»Macron mi je dejal, da bi lahko bila odločitev o začetku (pristopnih) pogajanj (z Makedonijo) sprejeta maja na vrhu EU v Zagrebu, a pri tem ni hotel dati trdnih zagotovil,« je še dejal Pendarovski, ki je sicer pozitivno ocenil pogovore. Pendarovski pa ni omenil nobene dodatne reforme, ki bi jo Macron morebiti zahteval od Severne Makedonije kot pogoj za začetek pristopnih pogajanj.
V Skopju so v preteklosti pristali celo na spremembo imena države, da bi tako izpolnili grški pogoj za začetek pristopnih pogajanj. »Storili smo nekaj, česar ni storil še nihče v zgodovini moderne diplomacije. A to ni bilo dovolj,« je v pogovoru za Le Monde dejal Pendarovski.
»Mali schengen«
Kot odgovor na Macronovo zavrnitev Severne Makedonije in Albanije sta se konec tedna makedonski premier Zoran Zaev in albanski premier Edi Rama v Ohridu sestala s srbskim predsednikom Vučićem. Dogovorili so se, da bodo odprli meje med državami za potovanja, delovno silo in pretok blaga. Do konca leta bodo te tri države svojim državljanom omogočile, da bodo v drugo državo potovali zgolj z osebno izkaznico. Srbiji, Severni Makedoniji in Albaniji pa bi se lahko v tem nastajanju »majhnega schengna« pridružili še Bosna in Hercegovina ter Črna gora, saj sta bila v Ohridu tudi predstavnika teh dveh držav. Je pa vabilo v Ohrid zavrnil kosovski predsednik Hašim Tači, ker Srbija in BiH ne priznavata Kosova. Poleg tega Kosovo ne namerava evroatlantske perspektive zamenjati s kakršnimi koli regionalnimi pobudami. Albanski premier Rama, ki bi rad videl Kosovo v »malem schengnu«, je v Ohridu dejal, da za zahodni Balkan res ni alternative evropski integraciji, da pa pri urejanju nekaterih vprašanj regiji ni treba čakati na članstvo v EU. Povedal je tudi, da bo naslednje srečanje 21. novembra v albanskem Draču.
