Anezova se je za predsednico razglasila, potem ko predsedniškega položaja niso hoteli prevzeti ne Moralesov podpredsednik ne predsednika senata in predstavniškega doma bolivijskega kongresa, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Kongres Anezove sicer na položaju ni potrdil, saj so bili v dvorani le opozicijski senatorji in poslanci in jim zato ni uspelo doseči zadostne prisotnosti za veljavno odločanje. Vseeno je bolivijsko ustavno sodišče že sporočilo, da podpira Anezovo na položaju začasne predsednice države, še poroča AFP. 52-letna senatorka je v svojem nagovoru senatu napovedala, da bo sklicala nove volitve kar najhitreje, ko bo to mogoče. Zavzela se je tudi za vrnitev socialnega miru v državi.
Anezovi je za imenovanje že čestital Carlos Mesa, glavni protikandidat Moralesa na spornih volitvah 20. oktobra, po katerih so v državi izbruhnili nemiri in pripeljali do Moralesovega odstopa. Tudi nekateri drugi opozicijski voditelji so že napovedali, da bodo zdaj, ko je oblast prevzela Anezova, ustavili protestne aktivnosti.
Morales je na drugi strani prek Twitterja obsodil »najbolj zahrbten, najbolj podel državni udar v zgodovini«, ki da ga je izvedla Anezova. Označil jo je za »desničarsko senatorko, ki je spodbujala k državnemu udaru«. »Razglasila se je za začasno predsednico brez sklepčnosti kongresa, obkrožena s skupino sozarotnikov in ob podpori oboroženih sil in policije, ki zatira ljudi,« je še zapisal Morales, ki je s položaja odstopil v nedeljo.
Do zapletov v Boliviji je prišlo, ker so volilne oblasti sumljivo razglasile Moralesa za zmagovalca volitev že v prvem krogu, čeprav je sprva kazalo, da bo potreben drugi krog med njim in Meso. V državi so izbruhnili protesti, na stran protestnikov pa so se nato postavili vojska, policija in tudi Cerkev. Morales je nato odstopil s položaja in pobegnil v Mehiko, ki mu je obljubila politični azil.
