Na vprašanje, čemu razčiščevanje ozadij, odgovornosti in drugih okoliščin te zgodbe, potem ko je arbitražno sodišče samo presodilo, da prekršek, ki sta ga zagrešila slovenski sodnik Sekolec in slovenska vladna agentka Drenikova z nedovoljenim telefonskim klepetom, ni v ničemer onemogočil ali otežil, da bi arbitri vendarle proces pripeljali do konca, je predsednik Knovsa zatrdil, da je bil cilj preiskave »preprečiti takšne napake v prihodnje«. No, verjemimo v dober namen, toda odločitev, da se je vanjo šlo, dopoveduje domači pa tudi hrvaški in širši mednarodni javnosti, da so ljudje, ki jih Slovenija pošilja naokoli zastopat svoje interese, amaterji, nevredni zaupanja, in da gre Hrvaško nekako celo razumeti, da je podvomila o poštenosti sojenja ter od arbitraže odstopila. To pa je hudo narobe, dragi gospod Tonin!
Zlasti v trenutku, ko čakamo na še eno razsodbo, tokrat iz Luksemburga, o tem, kdo ima prav pri slovenskem zatrjevanju, da z neupoštevanjem arbitražne odločitve o meji med državama Hrvaška krši evropsko pravo.
A problem je tudi v medijih, ki so v mnogočem nasedli Knovsovemu performansu in tudi sami sprašujejo in raziskujejo, kdo je bolj kriv pri šlampariji Sekolca in Drenikove. Ne pozabimo, da je Hrvaška samo čakala na priložnost, da bi odstopila od dogovora, ki sta ga pred 10 leti podpisala predsednika vlad, Pahor in Kosorjeva, zato tudi hrvaško prisluškovanje, in če se ne bi zgodil pogovor med sodnikom in agentko, bi v Zagrebu poiskali in našli kak drug izgovor.
Odgovornost pač preiskuješ takrat, ko ti nekaj spodleti, ne pa ko je »igra« še povsem odprta. V tem primeru bi Tonina razumel in podprl le, ko bi po umiku Hrvaške iz arbitraže prekinilo delo tudi sodišče in priznalo nezmožnost poštenega sojenja. A se to ni zgodilo, tribunal je proces nadaljeval, si vzel kar nekaj časa tudi za presojo morebitnih posledic omenjenega incidenta za končno razsodbo, ugotovil, da teh ni bilo, in do konca pripeljal tudi odločitev o meji. Od tistega trenutka dalje je bila otročarija, o kateri je tu govor, »passé«.
Smo pa s to preiskavo in njenimi zaključki še enkrat dokazali, da če nas že ne klofutajo drugi, si pred ogledalom to zelo radi delamo kar sami.
Aurelio Juri, nekdanji slovenski in evropski poslanec, Koper
