Odbor DZ za delo, družino, socialne zadeve in invalide je namreč na ponedeljkovi seji ponovno obravnaval novelo zakona o socialnovarstvenih prejemkih, ki ukinja dodatek za delovno aktivnost in na katerega je državni svet izglasoval veto. Za mnenje, da je predlog novele ustrezen, je nazadnje glasovalo le šest poslancev odbora, moralo pa bi jih vsaj devet. Tako je tudi potrditev novele na plenarni seji DZ vprašljiva.
Novela zakona je namreč ob prvem glasovanju prejela 34 poslanskih glasov, 18 poslank in poslancev je bilo proti. V ponedeljek pa je večina poslanskih skupin v razpravi na odboru napovedala, da bo na plenarni seji glasovala enako kot prvič. LMŠ, SMC, DeSUS, SNS in manjšinska poslanca so takrat zakon podprli, poslanci SAB so glasovali različno, v Levici in SD pa so bili proti. V NSi in SDS so se prvič pri glasovanju v DZ večinoma vzdržali.
Vodja poslanske skupine SMC Igor Zorčič je tudi v današnji izjavi za medije potrdil, da bodo glasovali tako kot prejšnjič, torej bodo predlog podprli. Nima pa informacij o tem, da bi ministrica že pridobila kakšen dodaten glas podpore.
Če bi torej ostalo pri omenjeni podpori, si novela v drugem glasovanju, ko bo za njeno potrditev potrebnih 46 glasov, ne more obetati zadostne podpore. Zato državni sekretar na ministrstvu za delo Tilen Božič v ponedeljek ni izključil možnosti, da bodo podporo iskali tudi pri opozicijskih SDS in NSi.
Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Klampferjeva se je tako danes dopoldne že sešla s poslansko skupino NSi in jim predstavila razloge, zaradi katerih si novela po njenem zasluži podporo. Po srečanju izjav ni dajala, vprašanja, ali si lahko obeta njihovo podporo, pa tudi v NSi za zdaj niso komentirali.
Vendar pa tudi morebitni glasovi poslank in poslancev NSi za dokončno potrditev glede na napoved glasovanj v koaliciji še ne bi bili dovolj. V SDS sicer, kot so pojasnili za STA, za zdaj nimajo informacije, da se bo ministrica srečala še z njihovimi poslanci.
Ukinitev dodatka za delovno aktivnost so predlagali na ministrstvu za delo z argumentom, da dodatek nima enakega učinka kot ob uvedbi leta 2012 in ljudi ne spodbuja k zaposlovanju, ampak povzroča neaktivnost v času, ko na trgu primanjkuje delovne sile. Doslej je dodatek prejemalo nekaj manj kot 10.000 ljudi, njegova višina pa se je gibala med 50 in okoli 200 evrov.
