Več deset študentov je blokiralo ceste do sodne palače v Bejrutu, kjer je več glavnih sodišč ter ministrstva za telekomunikacije, izobraževanje in elektriko.
»Želimo, da vsa država sodeluje v splošni stavki. Mogoče nam bodo naši voditelji prisluhnili in oblikovali novo vlado, ki jo bodo sestavljali tehnokrati,« je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa dejal eden od protestnikov.
Libanon že od sredine oktobra hromijo protesti. Nezadovoljni državljani iz vseh verskih skupnosti zahtevajo popolno prenovo političnega sistema, ki je po njihovem mnenju neučinkovit in skorumpiran. Gibanje je vlado premierja Saada Haririja konec oktobra prisililo k odstopu, politične voditelje pa spodbudilo k obljubam o korenitih reformah.
Protestniki skušajo tudi prisiliti predsednika države Michela Aouna, da sproži posvetovanja s poslanskimi skupinami, po katerih v skladu z ustavo lahko imenujejo novega premierja. Nesoglasja med strankami ovirajo oblikovanje nove vlade, zaradi česar se država pogreza v še globljo gospodarsko in politično krizo.
Libanon je v globoki gospodarski krizi in ena najbolj zadolženih držav na svetu. Javni dolg po podatkih finančnega ministrstva znaša 77 milijard evrov, kar je 150 odstotkov BDP. Slab gospodarski položaj je posledica napetih političnih razmer v državi in osem let trajajoče državljanske vojne v sosednji Siriji.
