K lepi donosnosti delnic v zadnjih tednih je v pomembni meri prispevalo zmanjšanje politične negotovosti. Oktobra je tako postalo jasno, da so bile predhodne ostre izjave britanskega premierja Johnsona le del predvolilnega boja in da trdi brexit ni najbolj verjeten. Tudi po novih britanskih parlamentarnih volitvah je povsem možno, da bomo tudi v prihodnje z Britanci v takšni ali drugačni obliki živeli pod isto streho. Pomena povezane Evrope smo se sicer lahko spomnili v soboto ob 30. obletnici padca berlinskega zidu, ki je delil kapitalistični zahod in komunistični vzhod ter med drugim utrl pot k združitvi Vzhodne in Zahodne Nemčije. Kot zanimivost: kljub združitvi v skupno državo, v kateri je Vzhodna Nemčija prevzela nemško marko po zanjo izrazito ugodnem tečaju glede na tečaj na črnem trgu, gospodarska razlika med vzhodom in zahodom še vedno obstaja, se je pa močno zmanjšala. Če je razpoložljivi dohodek povprečnega Vzhodnega Nemca ob združitvi znašal približno 60 odstotkov dohodka Zahodnega Nemca, je danes to razmerje že blizu 90 odstotkov.
Hkrati je delniške tečaje tudi v prvi polovici tedna poganjal optimizem, da bo novembra prišlo do sklenitve prvega dela trgovinskega dogovora med ZDA in Kitajsko. V drugem delu tedna pa je vseeno prišlo do spoznanja, da dogovor kljub vsemu ni ravno samoumeven. Najprej so v medije pricurljale informacije, da bi lahko bilo novembrsko srečanje med Trumpom in Jinpingom prestavljeno na december. Nato pa je za nekaj negotovosti poskrbel še Trump z izjavo, da se s Kitajci ni dogovoril o znižanju določenih carin.
Gospodarski podatki so ponovno potrdili, da se v ZDA tudi v zadnjem četrtletju nadaljuje zmerna, a stabilna gospodarska rast. Rast v storitvenem sektorju, ki predstavlja 80 odstotkov gospodarstva, se je sodeč po anketi Institute for Supply Management okrepila in presegla pričakovanja. Objave so pretekli teden poskrbele tudi za nekaj več optimizma glede evropskih gospodarskih obetov. Storitveni sektor, gonilo evrskega gospodarstva, ostaja v solidni kondiciji, septembra pa so na mesečni ravni prvič po juniju zrasla industrijska naročila v Nemčiji. Borzni trgi so s takšnimi objavami zadovoljni. Po eni strani je globalno gospodarstvo dovolj močno, da mu ne grozi recesija, po drugi pa se gospodarstvo ne pregreva, zaradi česar bi bila potrebna restriktivna denarna politika centralnih bank.
Za konec še pogled k podjetniškim novicam. BMW je prvič po prihodu Oliverja Zipseja na čelo družbe objavil rezultate, in sicer za tretje četrtletje, s katerimi je tako po prodaji kot dobičku iz poslovanja presegel pričakovanja analitikov. Tečaj delnice je predvsem na račun večjega optimizma glede razpleta trgovinske vojne od sredine avgusta porasel za skoraj 30 odstotkov. Oči vlagateljev so bile ponovno uprte tudi v prihajajočo prvo javno prodajo delnic (IPO) naftnega giganta Saudi Aramco. Savdijci si delnice želijo izdati po tečaju, ki bi pomenil vrednost družbe 2000 milijard dolarjev. Pripravljeni pa bi bili sprejeti tudi nižje vrednotenje (med 1600 in 1800 milijard dolarjev). Tudi če bi bilo vrednotenje na spodnji meji želja, bi to postala z naskokom največja borzna družba, pred Applom in Microsoftom, ki sta na borzi vredna nekaj več kot 1100 milijard dolarjev.
