Španija se je po drugih predčasnih parlamentarnih volitvah letos znašla na razpotju, ali bo šla v smeri nadaljnjega razvoja demokracije ali vračanja k avtoritarnemu režimu. In to zaradi muhavosti in neodgovornega obnašanja voditeljev sredinskih političnih strank, ki niso bile pripravljene privoliti v koalicijsko sodelovanje. Na aprilskih volitvah sta Socialistična delavska stranka (PSOE) in Unidas Podemos (UP) skupaj zbrala zadostno število glasov, da bi lahko sestavila koalicijsko vlado. A sta generalni sekretar socialistov Pedro Sanchez in vodja Podemosa Pablo Iglesias zaradi drugih interesov ponovno vrgla kocke na volilno mizo. Toda nedeljske volitve niso prinesle pričakovanega izida, temveč so pokazale na prebujenje skrajno desničarske frankistične opcije, ki stavi na oster obračun s španskim iredentizmom in nacionalističnimi gibanji.
Ponovne volitve so bile slaba zamisel, saj niso ničesar rešile. V spodnjem domu je razmerje med desnosredinskim in levosredinskim blokom ostalo približno takšno kot...
Nedeljske izredne parlamentarne volitve so bile namenjene deblokadi političnega položaja v državi, a so ga po vsem sodeč še bolj zapletle. Relativni...
