Letošnji Liffe se bo uradno odprl s filmom Tommaso razvpitega ameriškega režiserja Abela Ferrare, ki mu bodo posvetili še krajšo retrospektivo, sicer pa festival ob okrogli obletnici ne bo bistveno odstopal od ustaljenega recepta: na različnih prizoriščih v Ljubljani, pa tudi v Mariboru, Novem mestu in Celju, bo v dvanajstih dneh prikazanih več kot sto filmov, od festivalskih nagrajencev in novih del slovitih režiserskih imen do težje dostopnih filmov manj znanih svetovnih kinematografij.
Obetavni in uveljavljeni
V tekmovalnem sklopu Perspektive se bo za nagrado vodomec potegovalo deset filmov, med njimi bo tudi igrani prvenec Gregorja Božiča Zgodbe iz kostanjevih gozdov, veliki zmagovalec letošnjega Festivala slovenskega filma, poleg njega pa slovenska manjšinska koprodukcija Šivi Miroslava Terzića, nemški film Lara v režiji Jana Oleja Gersterja (nastal po scenariju Blaža Kutina), sodobni vestern o odraščanju Bik ameriške režiserke Annie Silverstein in režijski prvenec Césarja Diaza Naše matere, ki spregovori o pobojih v Gvatemali med državljansko vojno.
Predpremiere, ki so eden bolj priljubljenih programskih sklopov, bodo postregle z dvajsetimi najbolj odmevnimi filmi leta; tukaj bo južnokorejska črnohumorna drama Parazit, s katero je režiser Joon Ho Bong osvojil cansko zlato palmo, pa tragikomedija Sinonimi izraelskega režiserja Nadava Lapida, zmagovalka Berlinala, Roman Polanski se vrača z dramo Obtožujem!, posvečeno aferi Dreyfus ter ovenčano z veliko nagrado žirije v Benetkah. Vračajo se tudi nekateri drugi redni gostje, na primer bratska naveza Dardenne, tokrat s filmom Mladi Ahmed o radikalizaciji mladih belgijskih muslimanov, Britanec Ken Loach prihaja s socialno dramo Medtem ko vas ni bilo, švedski cineast Roy Andersson pa s filmom O neskončnosti. Domače barve zastopajo film Metoda Pevca Jaz sem Frenk in uvodna dela televizijske serije Jezero, ki sta jo po kriminalnem romanu Tadeja Goloba zrežirala Matevž Luzar in Klemen Dvornik.
Od Kube do »ekstravagance«
Še več mojstrovin bo zbranih v sekciji Kralji in kraljice, kjer med bolj znanimi režiserskimi imeni izstopajo Werner Herzog (Družinska romanca d.o.o.), Terrence Malick (Skrito življenje) in Corneliu Porumboiu (Žvižgači), v Panorami svetovnega filma pa se jim bo pridružilo še 17 filmov iz pretežno azijskih, skandinavskih in južnoameriških držav, med njimi tudi nemški O čudovita noč režiserja Xaverja Böhma, v katerem je eno glavnih vlog odigral Marko Mandić. Za najbolj trpežne filmske navdušence bo s petimi transgresijami tudi tokrat poskrbel program Ekstravaganca, med drugim z brazilsko grozljivko Nočna izmena (Dennison Ramalho) in absurdno srhljivko Prva ljubezen japonskega cineasta Takašija Miikeja.
Sekcija Fokus bo žaromet usmerila na 60-letnico kubanskega filma. Ravno film je namreč po revoluciji leta 1959 postal glavna zvrst umetnosti na vse bolj izoliranem otoku, dovoljena mu je bila tudi precejšnja mera avtonomije in kritične drže; po slednji je izstopal zlasti režiser Tomás Gutiérrez Alea, videti bo mogoče kar pet njegovih filmov, med temi tudi kultnega Jagode in čokolada (1993), ki govori o nenavadnem prijateljstvu med gejevskim umetnikom in mladim komunistom in ki je bil prvi kubanski film, nominiran za tujejezičnega oskarja. Retrospektiva bo posvečena letos preminuli francoski režiserki Agnès Varda, obsegala pa bo sedem njenih filmov iz raznih obdobij – od prvenca Vas na obali (1955) do avtoportreta Agnès o Vardi (2019).
