Zaposleni na Pošti Slovenije bodo stavkali tudi danes. Popoldne se bodo sindikalisti vnovič sestali z upravo Pošte Slovenije, ki jo vodi Boris Novak. Zaposleni, spomnimo, zahtevajo 10 odstotkov višje plače, a uprava tega ne sprejme, saj bi družba potem leto zaključila z večmilijonsko izgubo. Kljub temu bo vodstvo danes sindikalistom predstavilo nov predlog. Novak pravi, da so se pripravljeni pogovarjati tudi o korekciji plač, toda ne tolikšni, kot jo pričakujejo sindikalisti.
Stavka, ki je po prepričanju uprave neupravičena, se bo najbolj poznala v poslovnih rezultatih družbe, manj pa jo občutijo državljani, saj morajo zaposleni na pošti kljub stavki opravljati vse naloge, ki jim jih nalaga zakon. Državljani lahko kljub stavki pošljejo ali dvignejo priporočeno pošto, prejmejo tudi vso drugo naslovljeno pošto in manjše pakete. Ne morejo pa na pošti kupovati komercialnega blaga in opravljati dodatnih storitev. Stavkajoči poštarji denimo niso pobrali pošiljk v prostorih pogodbenih partnerjev, kar je ena od dodatnih storitev, od danes naprej pa ne dostavljajo več težjih paketov, kar je paradna storitev Pošte Slovenije.
Ocene o številu stavkajočih različne
Ne glede na to, da je stavko uradno napovedal manjši izmed dveh reprezentativnih sindikatov, to je Sindikat poštnih delavcev (s podporo sindikata Alternativa), pa so se lahko tudi člani drugega, večjega sindikata samostojno odločili, ali se bodo pridružili stavki. »Pričakovali smo manjši odziv,« je dejal predsednik stavkajočega sindikata Saša Gržinič, »toda pridružil se nam je velik, velik del zaposlenih, tako pismonoš, delavcev v manipulaciji, voznikov kot tudi študentov. Ker je slednjim vodstvo zagrozilo, da bodo z njimi prekinili sodelovanje, če bodo stavkali, smo se jim zahvalili za podporo in jih opozorili, naj ne stavkajo več, če želijo obdržati delo,« je povedal. Njihov sindikat ima okoli tisoč članov, natisnili so 1600 priponk z napisom stavka, a jih je ob pol osmih zjutraj že zmanjkalo, je rekel. Stavko so najbolj množično podprli pismonoše, od 70 do 90 odstotkov se jih je izreklo zanjo. V poslovalnicah je bila podpora približno 50-odstotna, najmanj stavkajočih pa je v obeh logističnih centrih, kjer opravijo tudi velik del zakonsko predpisanih storitev, je navedel Gržinič. V Kopru naj bi tako stavkali vsi, velik del v Celju, v Mariboru pa približno polovica zaposlenih, je našteval. »Ironično pa je, da bo moral marsikateri pismonoša kljub stavki delati nadure, da bo opravil vse delo, ki ga od njega zahteva zakon,« je rekel. Prav s tem Gržinič utemeljuje, da je stavka upravičena; ves čas namreč trdijo, da je zaposlenih premalo, da so preobremenjeni in da nadure med stavko to trditev potrjujejo. Vodstvo trdi, da stavka manj kot tretjina vseh zaposlenih.
Drugi sindikat ne stavka
Saška Kumer, predsednica Sindikata prometa in zvez, drugega, večjega reprezentativnega sindikata na pošti, ki sicer deluje pod okriljem Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, je pojasnila, da se v sindikatu stavki uradno niso priključili, saj menijo, da uprava Pošte uresničuje vse, kar so se dogovorili februarja. »V tem dogovoru je tudi zapisano, da v sindikatu ne bomo postavljali dodatnih zahtev, če bo uprava spoštovala zaveze. Po novem letu bomo ocenili učinke uresničenih ukrepov in razmislili, kako naprej. V tem trenutku pa razloga za stavko ni,« je povedala.
Preberite tudi intervju z generalnim direktorjem Pošte Slovenije Borisom Novakom, ki smo ga objavili marca letos: Deljenje reklam prinese 18,1 milijona evrov, trgovsko blago pa 4,1.
