Na gorenjski avtocesti se je sinoči okoli 22.40 zgodila huda prometna nesreča: 41-letni voznik osebnega avta je trčil v tovornjak in na kraju umrl. Avtomobilist, slovenski državljan, ki je vozil iz smeri Lipc proti cestninski postaji Hrušica, je zunaj Hrušice silovito trčil v zadnji del tovornjaka s priklopnikom, ki je na desnem voznem pasu kot zadnji stal v koloni. Sedeminštiridesetletni tovornjakar ni bil poškodovan, voznik osebnega vozila pa je umrl na kraju nesreče. Na kolono je opozarjala prometna signalizacija. Okoliščine nesreče policisti še preiskujejo. »Zakaj se je to zgodilo, je težko reči. Obdukcija bo pokazala, ali so takšni reakciji voznika botrovale zdravstvene težave. To ni pogosto, se pa zgodi,« nam je pojasnil Bojan Kos s kranjske policijske uprave.
»Kolona tovornih vozil tam nastaja vsako nedeljo, ko se ob 21. uri sprosti omejitev tovornega prometa in se vozniki usmerijo proti Karavankam. Tunel pa takšne gostote prometa ne požira,« nam je razložil komandir kranjske postaje prometne policije Zoran Kužet. Kolone tovornjakov se nabirajo tudi zato, ker morajo, preden zavijejo proti predoru, zaviti z avtoceste na plato, kjer se preverjajo njihova višina, pregretost zavor in motorja ter prisotnost nevarnih snovi v tovoru. Potem nadaljujejo vožnjo proti cestninski postaji, še prej pa je semafor, ki promet ustrezno odmerja, da v predoru ni preveč tovornjakov naenkrat. »Vse to zaradi večje varnosti, » je razložil Kužet. A vse to tudi ovira pretočnost prometa, zato so kolone pred predorom stalnica. »Žal bo tako, dokler ne bomo dočakali druge cevi predora,« je opozoril.
Če se zgodi nesreča, je smrtna
Velikokrat je kolona tako dolga, da morajo tovornjaki na voznem pasu narediti vmesni prostor za tiste, ki se z avtoceste (s prehitevalnega pasu) izključujejo na izvozu Hrušica. »Problem te avtoceste je, da nima odstavnih pasov. Zaradi gostote prometa smo bili že pred leti z Darsom uspešni s predlogom, da je tu omejitev hitrosti zmanjšana s 130 na 110 kilometrov na uro. Na enajstih kilometrih ceste od Lesc do Karavank je postavljena tudi prometna signalizacija, ki prepoveduje prehitevanje za tovorna vozila. Prav tako je nameščena signalizacija, ki opozarja na območje zastojev. In ob kritičnih urah, kot je na primer nedelja zvečer, velja še dodatna omejitev hitrosti na 80 kilometrov na uro. Veliko smo naredili za večjo varnost, pa so še vedno težave,« je dejal Kužet.
Na vprašanje, ali so tu nesreče pogoste, je odvrnil, da takšnih z zgolj gmotno škodo pravzaprav ni. »Žal pa, ko poči, je nesreča smrtna. Tako je bilo zdaj in tako je bilo letos marca – takrat je tovornjak trčil v tovornjak. Lani se je zgodilo enako,« je pojasnil sogovornik. In kaj storiti, da bi tragedije vendarle preprečili – je odločilna varnostna razdalja? »Marsikaj lahko odloča: alkohol, droge, uporaba telefona… Lahko gre samo za trenutek nepazljivosti, voznik na primer zamenja radijsko postajo, pa je prepozno. Po nekaj letih vožnje ljudje mislijo, da je to zelo enostavno opravilo, v resnici pa je vožnja eno najzahtevnejših opravil v našem življenju: spremljamo promet, zaviramo, pospešujemo, gledamo vzvratno, vmes jemo, se šminkamo. A le trenutek je potreben, samo ena napaka, pa je lahko usodno,« je opozoril Zoran Kužet.
