Na ljubljanski mestni občini so se odločili, da bo 28. november dan, ko bodo v mestu zaznamovali prizadevanja občanov in sodelavcev občine, ki skrbijo za mestna drevesa. Na ta dan bodo izbrali tudi drevo leta, ki bo simbolično ozaveščalo o vlogi dreves v mestih in pomenu skrbi zanje. Občinarji so izbor dreves, ki se bodo letos potegovala za naziv, že pripravili, občani pa lahko svoj glas na spletni strani oddajo do 20. novembra. Izbirajo lahko med šestimi drevesi, med katerimi ima vsako svojo zgodbo.
V izbor šestih dreves je občina letos uvrstila divji kostanj ob Celovški cesti, ki raste med stavbama na Celovški cesti 264 in 268, stebrasti hrast ob Slovenski cesti 19, kavkaški krilati oreškar v Miklošičevem parku, lipo na Borštnikovem trgu, platano v Streliški ulici in vrbo na križišču Ižanske ceste in ulice Livada.
Od osamljenega hrasta do 380-letne lipe
Najstarejša kandidatka je zagotovo lipa na Borštnikovem trgu, saj s svojimi 380 leti velja za eno najstarejših dreves v Ljubljani. Danes so sicer vidni samo še ostanki nekdaj mogočnega drevesa, ki je dalo ime tamkajšnji gostilni Pod lipo, v 19. stoletju priljubljeni postojanki furmanov na poti med Dunajem in Trstom. Med najstarejša ljubljanska drevesa sodi tudi platana v Streliški ulici. Drevo je namreč vidno že v načrtih iz leta 1744 in je eno od zgolj dveh ohranjenih dreves nekdanjega dvostranskega drevoreda v Streliški ulici, ki je povezoval mestno obzidje ob vznožju grajskega griča z začetkom Dolenjske ceste. Platana je tudi med najdebelejšimi te vrste v državi. Najdebelejši primerek svoje vrste, vendar »le« na območju občinskih javnih površin, je tudi pokopališka pobešava vrba, ki raste na križišču Ižanske ceste in ulice Livada.
Podobno kot že omenjena lipa je z gostilno povezan tudi divji kostanj med stavbama na Celovški cesti 264 in 268. Kraj je bil namreč nekdaj znan pod imenom Zapuže, ohranil pa se je toponim Pri slepem Janezu, saj je tam obratovala istoimenska gostilna. Nanjo spominjata kamniti vodnjak in divji kostanj. V izbor je občina uvrstila tudi kavkaški krilati oreškar v Miklošičevem parku, ki je poseben zaradi izjemne velikosti. Ploščad pred sodno palačo, prvotno sicer simbolično poimenovana Slovenski trg, je ljubljanska občina pod županovanjem Ivana Hribarja uredila po potresu leta 1895. Načrte za urbanistično in arhitekturno zasnovo so leta 1899 naročili Maksu Fabianiju. Najbrž manj znano drevo kot mogočni oreškar v Miklošičevem parku je stebrasti hrast ob Slovenski cesti 19. »Ujet« med fasade in tlakovce namreč deluje precej osamljeno.
Drevo enkrat na leto na pregled
Javno podjetje VOKA Snaga sicer trenutno skrbi za približno 40.000 dreves na površinah, ki so opredeljene v programu vzdrževanja. Za vzdrževanje preostalih dreves so odgovorni lastniki ali upravljalci zemljišč, pojasnjujejo na občini. Za mestno drevje in parkovne gozdove sicer skrbi posebna ekipa podjetja, v kateri je tudi arborist. Pri vzdrževanju mestnega drevja si pomagajo z digitalnim katastrom mestnih dreves, vsako drevo na javnih površinah pa enkrat na leto vizualno pregledajo, ocenijo stanje in izdelajo načrt oskrbe. »Če je le mogoče, še posebej varujemo tista, ki so že dosegla določeno starost in s tem tudi obseg. Drevesa so namreč v mestu dragocena, saj proizvajajo kisik, dušijo hrup, nam dajejo senco, filtrirajo, ohlajajo in vlažijo zrak, naravno razrasla so lepa in z vsemi pozitivnimi vlogami povečujejo kakovost bivanja,« poudarjajo na občini.
