Ste že kdaj slišali za Alvina Straighta iz Iowe? Verjetno ne, a Alvin je vseeno del zanimive zgodbe o mobilnosti ljudi in jeklene volje. Zagotovo ni zelo pomembna osebnost, a je za domačine postal dokaz, da je človek lahko mobilen tudi na malce drugačen način. Če mu le ne primanjkuje volje.
Alvin Straight se je rodil v Montani leta 1920. Leta 1946 se je poročil in si ustvaril povsem običajno, za ameriške razmere klasično življenje v Iowi. Avtomobili so ga zanimali le toliko, kolikor jih je potreboval, saj so bili, kot je bilo za Američana tistega časa značilno, sredstvo prevoza in osebne svobode. Nič več in nič manj.
Dovoljenja ni potreboval
Leta 1973 se je z družino preselil v Iowo in živel mirno življenje povprečnega delavca ter očeta petih sinov in dveh hčerk. Kot se za veterana druge svetovne vojne in nato vojne na Koreji spodobi, je bil nadvse trmast. Žal sta se z bratom Henryjem skozi leta odtujila, ko pa je Alvin leta 1994 izvedel, da je brata zadela kap, se je odločil, da ga mora videti še enkrat. Mogoče zadnjič, kajti priložnosti očitno ni bilo več veliko, saj sta bila oba že v letih, Henry jih je štel 80, Alvin pa 73. Nastala pa je težava: Alvinu noge in oči niso več najbolje služile, zato so mu odvzeli vozniško dovoljenje. Kar je pomenilo, da je bil za prevoz odvisen od drugih, to pa mu ni najbolj dišalo. »Tako sem tistega dne sedel na verandi in razmišljal, kako bi prišel do brata, saj so mi mnogi nasprotovali, da nisem dovolj trdnega zdravja za vsega 500 kilometrov poti. V vrtni lopi sem videl kosilnico, ki sem jo kupil nedavno,« se je kasneje spominjal Alvin. Da, kosilnica znamke John Deere, model 110, je bila že ob nakupu stara, letnik 1966, in zelo zdelana. A imela je motor, štiri kolesa in volan, Alvina pa je zanimalo le to. In da za vožnjo kosilnice seveda ni potreboval vozniškega dovoljenja.
Dosegala je največ osem kilometrov na uro. »Odločil sem se v trenutku, v garaži sem imel še nekakšno prikolico, zanjo sem na kosilnici pripravil vlečno kljuko, to pa je bilo vse,« je nekoč dejal. Njegova družina se je le držala za glavo, ko je slišala za njegovo odločitev. Nič na tem svetu ga v tistem trenutku ni moglo več odvrniti od namere. Še enkrat videti brata, pa tudi če bo to zadnje, kar bo storil. Slabih 500 kilometrov od Laurensa v Iowi do Blue Riverja v Wisconsinu z vrtno kosilnico in prikolico. Pri 73 letih starosti!
Nujno denarno nakazilo
V prikolico je naložil posodo z dodatnim gorivom, opremo za kampiranje, oblačila in nekaj hrane. Vozil se je po glavnih in stranskih cestah, včasih tudi po odstavnem pasu na avtocesti, ko ni imel druge izbire. S prvo okvaro se je spoprijel že po štirih dneh in dobrih 30 kilometrih poti. Porabil je skoraj 250 dolarjev za nakup rezervnih delov in še nekaj dodatne opreme, s pomočjo katere je lažje kampiral ob cesti. Po še dodatnih 200 kilometrih je ostal brez denarja, tako da se je moral ustaviti in kampirati toliko časa, dokler mu od doma le niso nakazali zahtevanega denarja. Po mesecu in pol odisejade s kosilnico je bil še vsega deset kilometrov do bratove hiše, ko se je kosilnica ponovno pokvarila. Takrat mu je pomoč ponudil kmet z bližnje farme in mu pomagal pririniti kosilnico do bratovega doma. Pot je tako trajala šest tednov, nazaj domov v Iowo pa ga je nato odpeljal nečak s svojim pick-upom. Henry si je kmalu opomogel od kapi.
Alvinova odisejada je postala medijski hit, eden od trgovcev z vrtno opremo mu je celo podaril novo in močnejšo kosilnico istega proizvajalca, vredno 5000 dolarjev. A medijska pozornost Alvinu ni bila pogodu, dejal je, da je to naredil zaradi brata, ne zaradi pozornosti in denarja, zavrnil je tudi vabilo za nastop v pogovornih oddajah Jaya Lena in Davida Lettermana. Alvin Straight je preminil 9. novembra 1996 zaradi srčne kapi. Na pogrebu je njegovo krsto vlekla kosilnica, podobna njegovi, originalna pa je še danes na ogled v muzeju.
