Steinmeier je povedal, da je današnje srečanje s Pahorjem potekalo v "zelo posebnem času za nas, ko se spominjamo padca Berlinskega zidu in vseh, ki so v tedanji Nemški demokratični republiki prispevali k padcu zidu".
"V Nemčiji zelo dobro vemo, da poguma tamkajšnjih revolucionarjev ne bi bilo brez tistega, kar se je pred tem zgodilo v Vzhodni Evropi. Zato se zahvaljujem vsakomur, ki je v Vzhodni Evropi stal v prvih vrstah," je poudaril Steinmeier.
Dodal je, da se zavedajo, da bi bila pot med padcem zidu in združitvijo Nemčije bolj polna ovir in precej težja, če ne bi bili člani Evropske unije in obkroženi s prijatelji.
"Sloveniji sem zelo hvaležen za podporo in pomoč, ki nam jo je nudila pri združitvi, in da je do danes skupaj z nami prepričana članica EU," je poudaril nemški predsednik.
Slovenski predsednik je kasneje v okviru obiska, ki je posvečen 30. obletnici padca Berlinskega zidu, položil venec ob spominskem centru na Bernauer Strasse, so sporočili iz Pahorjevega urada. Ob tem je za RTV Slovenija povedal, da ga ob obletnici prevevajo žalostne in vesele misli.
"Žalostno, da so morali ljudje, ki so hrepeneli po svobodi, izgubiti življenje«
"Žalostno, da so morali ljudje, ki so hrepeneli po svobodi, izgubiti življenje, in vesele, da danes tega zidu ni več in da imamo čudovito priložnost, da na novo zaživimo skupno evropsko prihodnost. In to priložnost moramo izkoristiti, da se take delitve ne bi nikoli več zgodile," je izpostavil predsednik republike.
Pahor se je kasneje udeležil še konference ob obletnici padca Berlinskega zidu, kjer je v okviru predavanja z naslovom Pomen evropske ideje za demokratične spremembe pred in po padcu Berlinskega zidu in aktualnost evropske ideje za skupno prihodnost predstavil svoj pogled na pomen teh dogodkov in evropsko prihodnost.
Stvaren padec Berlinskega zidu oziroma simbolen padec celotne železne zavese in padec avtoritarnih sistemov v Srednji in Vzhodni Evropi je bil po njegovih besedah najtesneje povezan z močjo in vseprisotno idejo evropskega povezovanja in združevanja.
"Ljudje v totalitarnih režimih so zahtevali spremembe. Zelo je pomembno, kaj so si vzeli za vzor teh sprememb. To je bila v prvi vrsti demokracija, pravna država, spoštovanje človekovih pravic in tržna ekonomija. Toda hoteli so biti tudi del evropske ideje, Združene Evrope. Hoteli so biti njen del v vrednostnem in v stvarnem smislu," je poudaril Pahor.
Evropska ideja je po predsednikovih besedah tudi 30 let po padcu Berlinskega zidu življenjskega pomena za nadaljnji razvoj demokracije, pravne države, spoštovanja človekovih pravic in skupnega življenja, za prevlado konsenzualnega tipa politike.
"Skupaj s krepitvijo demokracije pravne države, spoštovanja človekovih pravic in socialno tržno ekonomijo v pogojih globalnega sveta je renesansa evropske ideje, ideje Združene Evrope eden najpomembnejših vzvodov uveljavljenja zahtev ljudi po spremembah pred tridesetimi leti in zahtev ljudi po spremembah danes," je še izpostavil svoje sporočilo.
V nemški prestolnici se sicer že od ponedeljka vrstijo slovesnosti ob obletnici padca zidu, ki je 28 let delil mesto. Pod geslom 30 let mirne revolucije in padca zidu se bo v Berlinu do nedelje zvrstilo skoraj 200 dogodkov. Praznovanja bodo vrhunec doživela v soboto, ko bodo Berlinčani podoživeli noč, v kateri je padel zid.
